Slovenija pri zapiranju trgovin med najbolj strogimi v Evropski uniji

1. 2. 2021

V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS) so že pred časom pripravili analizo, ki kaže, da so tudi trgovine, ki ne prodajajo nujno blago, v okoliških državah odprte. V sindikatu so zato vlado že večkrat pozvali k odprtju trgovin. 

Tako so se že v novembru v SDTS skladno s pozivom Trgovinske zbornice Slovenije ob objavi uradnih podatkov NIJZ o deležu potrjenih primerov okužb v obdobju od 16. do 22. novembra 2020, ki so kazali, da trgovina ni vir žarišča okužb, pridružili pozivu za ponovno odprtje trgovskih poslovalnic.

Te naj  bi strogo spoštovale vse varnostne ukrepe, ki jih vlada določa za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Zaposleni, ki jim je bilo odrejeno čakanje na delo, z zmanjšanimi plačami živijo na pragu tveganja revščine ali celo pod njim. Takratni klic na pomoč vladi je bil: »Ob strogem spoštovanju varnostnih ukrepov želimo delati!« Podatki NIJZ kažejo, da trgovina ni vir žarišča okužb med prebivalci, saj je bilo v prodajalnah ugotovljenih le 1,9 odstotka okužb med zaposlenimi. Podobne rezultate ugotavljajo tudi v SDTS s povratnimi informacijami, ki prihajajo od zaposlenih v trgovinah, zato ponovno odprtje podpiramo.  

Skrb za socialno varnost 

V SDTS so v začetku decembra tudi predsedniku vlade Janezu Janši poslali odprto pismo, v katerem so izrazili zaskrbljenost v zvezi s socialno varnostjo zaposlenih v dejavnosti trgovine Slovenije. Spoštujemo vse ukrepe, ki so bili sprejeti z namenom zagotavljanja zdravstvene varnosti vseh nas, vendar želimo prikazati tudi stisko zaposlenih v trgovinski dejavnosti. Zaposleni, ki jim je bilo odrejeno čakanje na delo, danes z zmanjšanimi plačami živijo praktično na pragu tveganja revščine ali celo pod njim, tisti, ki pa svoje delo pogumno opravljajo v nujnih prodajalnah, za to delo še vedno prejemajo minimalno plačilo. Ob strogem spoštovanju varnostnih ukrepov slovenski delavci in delavke želijo delati, potrebno pa je prepoznati njihovo vrednost z dodatnim nagrajevanjem za delo v teh razmerah in temu primerno zagotoviti ustrezen inšpekcijski nadzor delodajalcev.  

Iz kabineta predsednika vlade so na odprto pismo prejeli tudi odgovor, v katerem so navedli, da strategija vlade za zaustavitev epidemije covida-19 temelji na tem, da se jo zaustavi s čim milejšimi ukrepi, ki čim manj vplivajo na življenje ljudi in delovanje gospodarstva. Vlada pri sprejemanju ukrepov sledi temu, da so življenja in zdravje ljudi večja vrednost od vsega drugega. Največji problem pa je, da so kapacitete slovenskega zdravstvenega sistema maksimalno zapolnjene in bi vsako sproščanje ukrepov, ki bi prineslo samo nekaj sto dodatno obolelih, lahko vodilo v kolaps slovenskega zdravstvenega sistem, kar bi imelo neslutene posledice. Vlada dnevno spremlja epidemiološko situacijo in se nanjo odziva, tako so postopoma sproščali dejavnosti.  

Ne glede na odgovor vlade je ta v statističnih regijah, ki so imele najugodnejšo epidemiološko sliko, vendarle sledila našim pozivom in sprostila tudi dejavnost trgovin, ki v pretežni meri prodajajo oblačila in obutev, športno opremo ali motorna vozila.

Za izplačilo kriznega dodatka 

Zaposleni v trgovinah opravljajo svoje plemenito delo vestno in že ves čas zagotavljajo nemoteno oskrbo prebivalstva tako s hrano kot drugimi nujnimi potrebščinami. Ker pa tega segmenta neposredno ne ureja država, ampak je v rokah lastnikov kapitala, za svoje delo še vedno prejemajo le minimalno plačilo. Kot družba bi morali znati ceniti in spoštovati to delo, zato so v SDTS zahtevali krizni dodatek za vse zaposlene v zasebnem sektorju gospodarstva, ki opravljajo delo v teh tveganih razmerah, in sicer v višini najmanj 250 evrov mesečno. Vlada je v sedmem protikoronskem paketu (PKP 7) sprejela izplačilo kriznega dodatka v višini 200 evrov. Krizni dodatek pripada delavcu, ki je v decembru 2020 delal in njegova zadnja izplačana bruto plača ni presegla dvakratnika minimalne plače (do 1881,16 evra bruto) in ni zaposlen pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna RS in občinskih proračunov ter v tujih diplomatskih predstavništvih, konzulatih, mednarodnih organizacijah, njenih predstavništvih, organih in agencijah Evropske unije v RS. Dodatek je izplačal delodajalec v januarju pri plači za december 2020, pokrila pa ga bo država. Vendar pri izplačilih še vedno ostaja veliko nejasnosti, saj je Furs izdal navodila, da je tudi poslovna uspešnost sestavni del plače, tako je bilo precejšnje število zaposlenih oškodovanih. 

V živilskih prodajalnah in drogerijah so od sobote na policah za prodajo znova na voljo nogavice in perilo. Več trgovin je lahko še naprej odprtih v statističnih regijah z boljšo epidemiološko sliko, to so osrednjeslovenska, podravska, gorenjska, koroška, primorsko-notranjska, pomurska in savinjska. V teh so dovoljene tudi premične stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov, servisne delavnice za motorna vozila in kolesa ter specializirane prodajalne z otroškim programom. V SDTS pa so prepričani, da bi morali odpreti vse neživilske trgovine, primarno pa trgovine s tekstilom, tehničnim blagom, kmetijskimi pripomočki ter avtosalone.

Večje obremenitve zaposlenih  

Pomembna povratna informacija s terena je tudi preobremenitev zaposlenih, ki trenutno delajo v trgovinah, ne zgolj zaradi okrnjenih ekip zaradi bolniških ali drugih odsotnosti, pač pa tudi zaradi pritiska potrošnikov. Trgovke in trgovci, ki so morali prekriti police z otroškimi izdelki, morajo v svoj že tako natrpan delavnik vključiti še komunikacijo z jeznimi strankami, ki se sprašujejo, kje naj kupijo nujno potrebna zimska oblačila in obutev za svoje otroke. Številne spletne trgovine, ki naj bi bile rešitev za to vprašanje, zamujajo z dobavo. Poleg tega je nakupovanje prek spleta za marsikoga še vedno privilegij, številni manjši slovenski trgovci pa tudi nimajo še vzpostavljenih spletnih trgovin, ki bi lahko zadostile trenutnim potrebam. Znaten delež slovenske potrošnje se zato sedaj steka k uveljavljenim tujim spletnim trgovcem in ne k slovenskim ponudnikom/podjetjem, ki bi jih prav v teh razmerah morali podpreti. 

Trgovke in trgovci, ki so morali prekriti police z otroškimi izdelki, morajo v svoj že tako natrpan delavnik vključiti še komunikacijo z jeznimi strankami, ki se sprašujejo, zakaj ne morejo priti do določenih izdelkov. V živilskih prodajalnah in drogerijah so od sobote lahko na policah kupcem na voljo znova tudi nogavice in perilo.

 

Danes so se na ustavno sodišče pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti vseh dosedanjih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev, obrnile tudi kozmetičarke, ki imajo zaradi vladnega odloka zaprte salone.

Zakaj je Slovenija izjema? 

Prav tako si ne smemo zatiskati oči glede porasta dela na črno, saj si ljudje v socialnih stiskah zagotavljajo preživetje tudi na račun sive ekonomije. Ukrepi v trgovinski dejavnosti namreč ne prinašajo želenega učinka na zdravstvenem področju, pač pa le tepejo slovenske delavce in delavke, ki želijo delati v varnem okolju. Ukrepe, ki bodo pomagali zdravstveni stroki, iščimo torej tudi izven gospodarstva, primerno spremembo strategije pa naj predlagajo za to pristojne institucije.  

Interna analiza ukrepov na področju trgovinske dejavnosti v sosednjih evropskih državah je pokazala, da te omogočajo gospodarsko delovanje pod strogimi varnostnimi ukrepi kljub zdravstveni krizi, ki ogroža čisto vsakega izmed nas. Zakaj je torej Slovenija izjema? 

Tabela kaže stanje iz 8. decembra 2020. Slovenija ima tudi pri dejavnosti trgovine ene izmed najbolj strogih ukrepov v soseščini. Primerjamo se lahko samo z Italijo, kjer pa so ukrepi v storitvenem sektorju prav tako manj strogi. Tudi tako strogi in dolgotrajni ukrepi pa niso uspeli znižati števila okuženih na podoben način, kot je to z njihovimi ukrepi uspelo ostalim državam.

 

V SDTS ponovno pozivajo vlado, naj odpre trgovine z nenujnimi življenjskimi artikli, ob strogem upoštevanju varnostnih ukrepov, in zagotovi delavcem plačilo, ki bo omogočalo dostojno življenje: »Ne dovolite, da zaposleni v trgovinski dejavnosti postanejo ujetniki trenutnih ukrepov, saj s tem hudo ogrožamo njihovo socialno varnost

Share