Tudi po nujnem postopku: ZSSS in Sindikat osebne asistence za čim prejšnje sprejetje predlaganega zakona o osebni asistenci

12. 1. 2026

ZSSS in Sindikat osebne asistence (SOA) sta danes skupaj opozorila, da je sprejetje novele zakona o osebni asistenci nujno, oziroma da z njim ne gre več odlašati. Predlog zakona, ki je bil po intenzivnih pogajanjih soglasno usklajen in potrjen na ekonomsko-socialnem svetu že junija 2025, namreč še vedno čaka na obravnavo na vladi, kar resno ogroža izvajanje samega sistema osebne asistence in položaj delavk in delavcev v njem.

Predsednik ZSSS Andrej Zorko je v tej luči poudaril, da osebna asistenca v Slovenija ni nova storitev, temveč dolgoletna družbeno koristna dejavnost, ki pa je obstoječi zakon ne ureja več ustrezno, vključno s potrebami, ki v zvezi z njo nastajajo. Nova ureditev bi osebne asistente, tiste, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, izenačila z drugimi delavkami in delavci v javnem sektorju, in sicer glede dodatkov za delovno dobo, za nočno in nadurno delo, delo ob nedeljah in praznikih ter glede povračil stroškov ter drugih pravic iz različnih kolektivnih pogodb in podobno. Enkrat na mesec bi imeli prosti soboto in nedeljo skupaj, v predlogu zakona pa so opredelili tudi solidarnostno pomoč.

Danes pa so osebni asistenti tako v slabšem položaju kot večina drugih zaposlenih v državi, kar pomeni tudi obliko diskriminacije, je med drugim izpostavil Zorko. Sindikalist vidi zakonski predlog kot dobro osnovo za določitev minimalnih pravic. Poleg tega bi zmanjšal skrb, da bodo kadri še naprej odhajali na druga področja. Če ne bomo zagotovili minimuma pravic osebnih asistentov, lahko pričakujemo propad osebne asistence in uvedbo amaterizma v dejavnosti, je opomnil.

Preprečiti zlom

Nenad H. Vitorović, zastopnik SOA, je bil jasen, da so razmere, čeprav to ni videti na prvi pogled, v resnici slabe, saj po njegovem sistemu osebne asistence grozi zlom. In če prenovljeni, mukotrpno izpogajan zakon ne bo sprejet, naj bi sledila prava katastrofa. Obstoječi zakon o osebni asistenci je namreč strašansko pomanjkljiv, zlasti na področju zagotavljanja normalnih pogojev dela za zaposlene, saj določa njihove naloge v premajhni meri, obenem pa uporabnikom osebne asistence ne postavlja nikakršnih meja. Po Vitorovićevih besedah tako novi zakon dejansko prvič postavlja temelje, da osebna asistenca postane poklic in ne zgolj priložnostno delo, kot grozi, če zakon ne bo sprejet. Obenem bolje določa tudi naloge osebnih asistentov in opredeljuje vsebinski nadzor. Po predlogu osebnim asistentom tako pripada minimalna plača, po vzoru ureditve v javnem sektorju pa je urejeno tudi plačilo malice in stroškov za prevoz na delo. Po drugi strani je v predlogu urejeno tudi vprašanje varnosti in zdravja pri delu, kar je prav tako zelo pomembno. Nekateri osebni asistenti so namreč po njegovih navedbah denimo zaradi dvigovanja uporabnikov že postali trajno invalidni. Ob tem pa zakonski predlog prinaša tudi temelje za ustanovitev posvetovalnega telesa na ministrstvu. Vitorović je dodal tudi, da osebnih asistentov, ki jih je nekaj manj kot 9000, že primanjkuje. Odhajajo namreč denimo v dolgotrajno oskrbo. Uporabnikov osebne asistence je sicer približno 4000, od skupno nekaj manj kot 9000 osebnih asistentov pa je družinskih članov približno 4500.

Strokovni sodelavec ZSSS za enake možnosti, starševstvo in socialna zavarovanja Mirsad Begić pa je poudaril, da za zavlačevanje vlade s sprejemom zakona, do katerega naj bi prišlo v prvi vrsti zaradi zadržkov ministrstva za finance, ni tehtnega razloga. Po njegovem mnenju zakon izboljšuje položaj osebnih asistentov, obenem pa omogoča tudi nadaljnjo ureditev področja pomoči in storitev podpore ljudem z oviranostmi v naslednjih letih. V prihodnje pa bo treba več pozornosti nameniti tudi standardom in normativom, je prepričan Begić. Pri tem vprašanju predstavniki države ne slišijo dobro skoraj na obe ušesi, je kritično izpostavil.

ZSSS in SOA pa sta za konec še enkrat pozvala vlado, naj predlog zakona o osebni asistenci nemudoma pošlje v državni zbor in omogoči njegovo sprejetje še v tem mandatu, tudi po nujnem postopku.