V sindikatu poklicnega gasilstva ostri: minister Tonin zavaja o usklajenosti novele zakona o gasilstvu, ki je potrebna še številnih popravkov

19. 1. 2022

13. januarja je vlada na svoji seji sprejela novelo zakona o gasilstvu, in sicer brez kakršnegakoli dialoga oziroma usklajevanja s Sindikatom poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS), ki reprezentativno predstavlja delavce in delavke v omenjeni dejavnosti, ter z zavrnitvijo vseh predlogov sprememb in dopolnitev, ki so jih sindikatu skrbno pripravili po predhodnem zaprosilu ministrstva za obrambo.

K takšni vladni potezi so sicer nakazovale že izjave ministra za obrambo Mateja Tonina, ki je ob obisku koroških poklicnih gasilcev pred dvema tednoma izjavil, da so zakon v decembru usklajevali in je tako usklajen, ob tem pa je novelo zakona označil še za enega ključnih dosežkov svojega mandata na čelu omenjenega ministrstva. Vendar Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu, ki ga je v petek, 14. januarja, državnemu zboru predložila vlada ni bil, kot so v sindikatu poudarili tudi na danes v Domu sindikatov v Ljubljani, usklajevan in še manj usklajen, zato je kot tak škodljiv za gasilstvo in poklicne gasilce.

Kronologija

Sekretar SPGS David Švarc se je najprej dotaknil zgodovine sprejemanja sprememb zakona o gasilstvu: ministrstvo za obrambo jih je predlagalo že v času vlade Mira Cerarja aprila 2016, na kar je sindikat že maja istega leta podal svoj predlog sprememb in dopolnitev. Nato so se usklajevanja začela, bilo je nekaj srečanj, potem pa je na ministrstvu vse zamrlo. »Dve leti pozneje, že v času vlade Marjana Šarca, smo bili aprila 2019 povabljeni na predstavitev predloga novele, kjer je ministrstvo sicer brez kakršnegakoli usklajevanja z vsemi deležniki – Gasilsko zvezo Slovenije, Združenjem slovenskih poklicnih gasilcem, s Skupnostjo gasilsko-reševalnih zavodov, sindikatom poklicnega gasilstva in lokalnimi skupnostmi – izrazilo pričakovanje o podpori njihovemu predlogu, ki pa je takrat že vseboval tudi nekaj naših predlogov iz leta 2016. Vse od leta 2019, ko smo tudi o tem drugem predlogu ministrstva podali svoja stališča in dopolnitve, pa do novembra 2021 ni bilo potem nobenega usklajevanja, nobenih pogajanj in nobenih pogovorov o spremembi zakona o gasilstvu.« Nato pa smo novembra lani prejeli nov predlog zakona z zaprosilom, da se v enem tednu do njega opredelimo. Iz predloga so bile odstranjene praktično vse spremembe, ki so bile že del predhodnega predloga, tudi nekateri naši predlogi, ki jih ministrstvo za obrambo pod prejšnjo vlado sprejelo in vključilo, je dodal Švarc. »To kaže na veliko neresnost predlagatelja, ki nas očitno nima za enakovrednega sogovornika in socialnega partnerja. Ministrstvo smo nemudoma pozvali, naj rok za oddajo pripomb podaljšajo do konca decembra in da na začetku januarja začnemo z usklajevanjem do končnega predloga zakona, ki bi šel zakonodajno proceduro. Nato smo jim poslali predlog sprememb in dopolnitev zakona, potem pa na začetku januarja dobili odziv, da zavračajo vse naše predloge, vključno s tistimi, ki so leta 2019 že bili del vladnega predloga.« In sicer z razlago, da je večje število členov, ki smo jih predlagali, že usklajenih z obema krovnima organizacijama – z Gasilsko zvezo Slovenije in pa z Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, pri čemer je treba vedeti, da prva predstavlja prostovoljne in ne poklicne gasilce, drugo pa vodijo direktorji poklicnih gasilskih enot in predstavljajo stališča delodajalske strani, so še povedali v SPGS.

Kaj je predlagal sindikat?

Švarc se je dotaknil tudi nekaj konkretnih predlogov sindikata, ki sta jih ministrstvo za obrambo in vlada, ki je zakon že vložila v državni zbor, zavrnila. Med njimi so med drugim: zahteva sindikata, da se v zakonu kot vrsto gasilskih enot prizna tudi letališke poklicne gasilske enote; da ima kandidat za poklicnega gasilca, ki uspešno zaključi usposabljanje v gasilski šoli, pravico do zaposlitve na delovnem mestu gasilec, novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas pa mora delodajalec skleniti najpozneje v tridesetih dneh po tem, ko šolo zaključi; da se pravice in obveznosti poklicnih gasilcev, ki jih določata krovna zakona, lahko s kolektivno pogodbo urejajo tudi ugodneje, saj trenutno zakon o gasilstvu določa ravno nasprotno; da so operativni gasilci poleg opravljanja operativnih nalog gasilstva zavarovanju tudi pri izvajanju vaj, med šolanjem, usposabljanjem in pri poklicnih obolenjih; da so gasilci v poklicnih jedrih v prostovoljnih gasilskih društvih obravnavani tako kot zaposleni v poklicnih enotah ter da plače in druge delavske pravice gasilcev, zaposlenih v podjetjih, ne smejo biti nižje oziroma manjše, kot je to urejeno za poklicne gasilce. Prav tako se v sindikatu ne strinjajo z dvigom zgornje starosti za opravljanje operativnih nalog gasilstva za ženske iz 55 na 65 in na moške iz 63 na prav tako 65 let.

Kako naprej?

Podpredsednik SPGS Silvo Kuntarič je dejal, da je nad potekom sprejemanja novele oziroma nad tem, kako vlada ravna s poklicnimi gasilci, razočaran. Kot je povedal, so poklicni gasilci najmanj pričakovali, da bodo usklajevanje nadaljevali tam, kjer so ga pod prejšnjo vlado končali. Ocenil je tudi, da se vladi oziroma pristojnemu ministrstvu mudi s sprejemanjem zakonodaje pred iztekom mandata.

Od ministrstva in vlade tako pričakujejo, da bodo tudi predstavniki sindikata vključeni v pogajanja oziroma v usklajevanje in da bodo pri tem enakopraven partner. Predlog neusklajene novele bodo v postopku sprejemanja v državnem zboru skušali popraviti z dopolnili, zato se bodo obrnili tudi na poslanske skupine. Boj se nadaljuje.