Sindikat športnikov in sindikat profesionalnih igralcev nogometa s predlogom za sistemsko izboljšanje položaja športnikov

20. 6. 2025

Sindikat športnikov Slovenije (SŠS) in Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (Spins) sta predstavila predlog sistemskega izboljšanja položaja delojemalcev (športnikov) v športu, pa tudi opozorila na slabe prakse na področjih nadomestil za prestope mladih športnikov in obveznih zdravniških pregledov.

Predsednik SŠS in Spinsa Dejan Stefanović je na novinarski konferenci torej predstavil predlog izboljšanja položaja delojemalcev v športu in predlog davčne ter delovnopravne reforme slovenskega poklicnega športa. Kot je opozoril, so v Sloveniji športniki za klube dvakrat do trikrat dražji kot v državah, s katerimi se želi Slovenija boriti na mednarodnem prizorišču.

Belgijski model

Slovenski poklicni športniki v kolektivnih športih, kjer so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja, delajo v prekarnih oblikah dela, v zadnjem obdobju pa je država vse samozaposlene z višjimi dohodki obremenila še s 30 odstotkov večjo obdavčitvijo, so opozorili pri Spinsu. Zato predlagajo belgijski model, ki predvideva določene olajšave. »Naš cilj ni uničiti sistema, ampak pripraviti podlago v okviru kolektivne pogodbe z našimi delodajalci za sistem, kjer bi bil volk sit in koza cela. Da bi športniki imeli malo večje pravice in pa da bi klubi zadržali pravno podlago, da bi lahko še vedno prejeli bistveno več preko tega novega transfernega sistema,« je dejal Stefanović.

Za potencialno rešitev je predstavil belgijski model, kjer so vsi športniki v ekipnih športnih zaposleni v športnih klubih. Klubi plačujejo omejene prispevke do določenega zneska, nad tem zneskom pa so vsi prispevki znižani za 60 odstotkov. Klubi poleg tega za športnike plačujejo oblike akontacije dohodnine. Na konkretnem primeru je to ponazoril z obremenitvijo za delodajalca ob 100 tisoč evrih neto izplačila za športnika, ki bi po tem modelu znašala 183 tisoč evrov, brez njega pa 271 tisoč evrov.

»Imamo konkreten predlog, konkretno rešitev, da se tudi vnaprej zaščiti interese slovenskega športa in športnikov. Nesprejemljivo je, da v letu 2025 slovenski poklicni športniki plačujejo za to, da se ukvarjajo s športom s statusom poklicnega športnika. Ni razloga, da se slabše obravnava slovenske športnike kot kateregakoli drugega delavca,« je poudaril sindikalist.

Problematična nadomestila za prestope mladih športnikov

Za ozaveščanje vladnih organov, pristojnih sodišč in javnosti, pa je Sindikat športnikov Slovenije pripravil tudi posebno nacionalno kampanjo Naši otroci niso blago, in sicer po vzoru Malte, ki je leta 2016 uspešno odpravila nadomestila, s katero želijo javnost opozoriti na zlorabe pri prestopih mladih športnikov. Po besedah pobudnikov kampanja temelji na treh ključnih zahtevah: brezplačnih preventivnih zdravstvenih pregledih za mlade športnike; prosti izbiri športnega društva brez nadomestil za prestop; javnemu financiranju športa z jasnimi pravili in brez izkoriščanja otrok.

Kot so opozorili v sindikatu namreč številni klubi zahtevajo nadomestila neposredno od staršev, kar pomeni, da brez plačila otrok ne more prestopiti v novo okolje – četudi gre za neplačane športnike. V praksi to pomeni, da lahko kariera otroka propade zaradi finančnega pritiska na družino. Stefanović je predstavil primer dekleta, ki je zaradi neplačanega nadomestila leto dni sedela na tribuni. »Vsako leto prejmemo na tisoče prošenj staršev, ki se znajdejo v brezupnem položaju, ker ne morejo plačati nadomestilo za prestop,« je dejal Stefanović. S kampanjo želijo doseči, da se vsa nadomestila za vzgojo otrok uredijo iz neodvisnih, solidarnih virov, ne pa na račun staršev ali samih športnikov.

Sindikata sta seznanjena s številnimi primeri izsiljevanj v večini športnih panog v Sloveniji, kot so o tem obveščeni tudi pri Inšpektoratu za šport RS, ki pa iz tega naslova dobijo zelo malo uradnih prijav zoper klube, saj se starši upravičeno bojijo, da bodo s takšnim ravnanjem uničili športne kariere svojih otrok. Klub je nadomestilo za prestop v enem izmed primerov zahteval celo od samega Inšpektorja za šport, ki je pristojen za nadzor na tem področju, večkrat pa športnikom niso dovolili tekmovati, če starši, po opravljeni registraciji, niso plačali nadomestila.

Sistematični zdravstveni pregledi »na črno«

Tretja problematična tema za Spins pa so zdravstveni pregledi registriranih športnikov v slovenskih športnih društvih in klubih, ki jih opravljajo zasebniki brez ustreznih licenc, pogosto v prostorih klubov, brez računov in brez osnovne zdravstvene diagnostike. »To niso pregledi, to so triminutne formalnosti, ki stanejo na tisoče evrov. Otrokom se jemlje kri brez soglasja, brez razlage in brez rezultatov,« je opozoril Stefanović in dodal, da je bil zdravniški pregled njegovega otroka v javnem dispanzerju neprimerno bolj strokoven in oseben. »Po naših informacijah in po informacijah staršev, s katerim smo se pogovarjali, so to instantni pregledi, ki se izvajajo v prostorih nogometnega kluba, v enem dopoldnevu za 300 otrok,« je povedal Stefanović.

 

Kot so pojasnili v sindikatu, so podali prijavo na zdravstveni inšpektorat zoper enega izmed specialistov medicine dela, prometa in športa, ki je v več ljubljanskih nogometnih klubih opravljal preglede mladoletnih športnikov, po podatkih sindikata v neustreznih pogojih in z neprimerno opremo. »Izgovor klubov je, češ, če jaz ne pridobim take mobilne enote, ne morem zadostiti pogojem, ki jih od naših fantov zahteva Nogometna zveza Slovenije.« Na NZS-ju odgovarjajo, da zdravniške preglede potrebuje veliko število nogometašev, zato obstaja verjetnost, da posamezni klubi preglede uredijo drugače.

Preventivni pregledi športnikov bi morali biti sicer brezplačni, a ima pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje sklenjeno le 14 izvajalcev. Na ministrstvu za zdravje si, kot pravijo, prizadevajo zagotoviti sredstva za dodatne ambulante. Med izvajalce pa želijo vključiti še pediatre z opravljenim usposabljanjem. Ministrstvo za zdravje sicer že pripravlja rešitev v smeri razpršenih pregledov prek celega leta in vključevanja več pediatrov s specialnim znanjem, a sindikat opozarja, da mora priti tudi do kazenskih sankcij za dosedanje kršitve.

»Ne bomo več tiho«

Sindikat športnikov Slovenije je s podporo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije napovedal, da ne bodo več dopuščali sistemskega zanemarjanja poklicnih športnikov. »Zdaj so predlogi jasni, pravno premišljeni in primerjalno preverjeni. Nič več izgovorov.« In če bo oblast tudi tokrat ostala gluha, bo sindikat odgovoril z organiziranimi kampanjami, pravnimi sredstvi in mednarodnim pritiskom. »Ne bomo več stali križem rok. Če športnikov nihče ne bo poslušal, bo prihodnost brez potrebe slabša – in mi tega ne bomo dovolili,« je zaključil Stefanović. »Zahtevamo dostojanstvo. In to – zdaj.«