Sindikat športnikov in sindikat profesionalnih igralcev nogometa s predlogom za sistemsko izboljšanje položaja športnikov

20. 6. 2025

Sindikat športnikov Slovenije (SŠS) in Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (Spins) sta predstavila predlog sistemskega izboljšanja položaja delojemalcev (športnikov) v športu, pa tudi opozorila na slabe prakse na področjih nadomestil za prestope mladih športnikov in obveznih zdravniških pregledov.

Predsednik SŠS in Spinsa Dejan Stefanović je torej predstavil predlog izboljšanja položaja delojemalcev v športu in predlog davčne ter delovnopravne reforme slovenskega poklicnega športa. Kot je opozoril, so v Sloveniji športniki za klube dvakrat do trikrat dražji kot v državah, s katerimi se želi Slovenija boriti na mednarodnem prizorišču.

Belgijski model

Slovenski poklicni športniki v kolektivnih športih, kjer so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja, delajo v prekarnih oblikah dela, v zadnjem obdobju pa je država vse samozaposlene z višjimi dohodki obremenila še s 30 odstotkov večjo obdavčitvijo, so opozorili pri Spinsu. Zato predlagajo belgijski model, ki predvideva določene olajšave. »Naš cilj ni uničiti sistema, ampak pripraviti podlago v okviru kolektivne pogodbe z našimi delodajalci za sistem, kjer bi bil volk sit in koza cela. Da bi športniki imeli malo večje pravice in pa da bi klubi zadržali pravno podlago, da bi lahko še vedno prejeli bistveno več preko tega novega transfernega sistema,« je dejal Stefanović.

Za potencialno rešitev je predstavil belgijski model, kjer so vsi športniki v ekipnih športnih zaposleni v športnih klubih. Klubi plačujejo omejene prispevke do določenega zneska, nad tem zneskom pa so vsi prispevki znižani za 60 odstotkov. Klubi poleg tega za športnike plačujejo oblike akontacije dohodnine. Na konkretnem primeru je to ponazoril z obremenitvijo za delodajalca ob 100 tisoč evrih neto izplačila za športnika, ki bi po tem modelu znašala 183 tisoč evrov, brez njega pa 271 tisoč evrov.

»Imamo konkreten predlog, konkretno rešitev, da se tudi vnaprej zaščiti interese slovenskega športa in športnikov. Nesprejemljivo je, da v letu 2025 slovenski poklicni športniki plačujejo za to, da se ukvarjajo s športom s statusom poklicnega športnika. Ni razloga, da se slabše obravnava slovenske športnike kot kateregakoli drugega delavca,« je poudaril sindikalist.

Problematična nadomestila za prestope mladih športnikov

Poleg omenjene teme je predsednik Spinsa opozoril še na problematiko nadomestil za prestope mladih športnikov. Na tem področju prihaja do razkoraka med teorijo, kjer naj bi nadomestilo plačal novi klub staremu, v praksi pa prihaja do neposrednih plačil, ki prizadenejo športnike oziroma njihove starše. Ob tem je Stefanovič dodal, da je Spins dobil informacije o predlogih, ki naj bi jih obravnaval izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije in kjer je predvideno plačilo za perspektivne slovenske športnike do enaindvajsetega leta v višini med 350 evrov in minimalno plačo. Poudaril je, da bo Spins, če bo ta sklep sprejet, zahteval neposredno odgovornost oziroma takojšen odstop predsednika NZS in generalnega sekretarja.
Za ozaveščanje vladnih organov, pristojnih sodišč in javnosti, pa je Sindikat športnikov Slovenije pripravil tudi posebno nacionalno kampanjo Naši otroci niso blago, in sicer po vzoru Malte, ki je leta 2016 uspešno odpravila nadomestila.

Problematika pregledov športnikov

Tretja problematična tema za Spins pa so zdravstveni pregledi registriranih športnikov v slovenskih športnih društvih in klubih. Kot so pojasnili v sindikatu, so podali prijavo na zdravstveni inšpektorat zoper enega izmed specialistov medicine dela, prometa in športa, ki je v več ljubljanskih nogometnih klubih opravljal preglede mladoletnih športnikov, po podatkih sindikata v neustreznih pogojih, z neprimerno opremo, brez prisotnosti usposobljenih oseb ter brez izdanih računov.

Stefanović je pojasnil, da gre pri prijavi za eno konkretno ime, a je bilo takšnih izvajalcev vsaj trideset. Predlagana rešitev Spinsa je več usposobljenih pediatrov, daljše časovno obdobje veljavnosti pregleda (opravljali bi jih na dve leti namesto vsako leto) in omogočanje pregledov prek celega leta, ne le na začetku sezone.