Sindikat Mladi plus in Sindikat upokojencev Slovenije vladi: skrajni čas je za odpravo prekarnosti

19. 6. 2025

Danes so Sindikat Mladi plus ter druge mladinske, študentske ter sorodne organizacije (med njimi društvo Iskra, Mladi forum, Mladinski svet Slovenije, Sindikat osebne asistence ter Sindikat upokojencev Slovenije ter ŠSD Sociopatija) pred vlado na Gregorčičevi v Ljubljani, pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spomnili na predvolilne obljube glede odprave prekarnosti na slovenskem trgu dela.

Kot so izpostavili na novinarski konferenci je vlada obljubo o odpravi prekarnosti zapisala v koalicijsko pogodbo in sicer, da bo »vlada s ciljem odprave prekarnosti in zagotavljanja odgovornega dela v sodelovanju s stroko in civilno družbo pripravila strategijo, standarde prekarnosti in ukrepe za odpravo prekarnosti. Vlada bo nemudoma prevzela koordinacijo priprav in nadzor nad izvajanjem ukrepov zoper prekarnost ter pripravila strategijo z jasnimi časovnimi roki za izvajanje ukrepov za odpravo prekarnosti. Javni sektor bomo postavili za pozitiven zgled in v njem v čim krajšem času v skladu s pripravljeno strategijo odpravili prekarnost, in sicer tam, kjer obstaja redna potreba po rednem delu ukinila outsourcing. Na podlagi evalvacije negativnih učinkov študentskega dela, bomo pripravili ustrezne korekcijske ukrepe in po potrebi ciljno usmerili inšpekcijske ukrepe. Preučili bomo možnost in praktične posledice redefinicije delovnega razmerja v Zakonu o delovnih razmerjih, in sicer na način, da se dlje časa trajajoča ekonomska odvisnost od enega delodajalca določi kot opredelilni element delovnega razmerja.«

Po treh letih mandata na vidiku ni ne obljubljene strategije za odpravo prekarnosti, še manj pa dejanskih ukrepov, ki bi prekarnost na trgu dela omejili, menijo zgoraj naštete organizacije. Prekarne oblike dela, kot so delo preko študentske napotnice, podjemne, avtorske in druge pogodb civilnega prava, prisilni s.p.-ji, pogodbe za določen čas, delavkam in delavcem odrekajo osnovne delavske pravice ter omejujo dostop do socialne varnosti, so opozorili. Ker se prekarnost v Sloveniji iz leta v leto bolj razširja, se že čutijo posledice na vseh skupnih blagajnah (zdravstveni, socialni, pokojninski), ki se primarno napajajo iz prispevkov iz dela. Vlado so še opozorili, da če do jeseni ne pripravi resnih ukrepov, bodo svoje pritiske stopnjevali v obliki protestniškega gibanja.

Porcija buč jim ni dala misliti

Nekaj manj kot dva meseca je minilo odkar so v Sindikatu Mladi plus in sorodnih organizacijah državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo Danu Juvanu simbolno dostavili zaboj buč z očitkom, da se čas za odpravo prekarnosti, ene ključnih koalicijskih zavez simbolno izteka. Kljub njegovi oceni, da je »darilo« pretirano, saj strategija ni bila niti predstavljena niti zavrnjena, se v tem času ni zgodilo nič, je izpostavila predsednica Sindikata Mladi Plus Mojca Žerak. »Zaveza, podana na konferenci Stop prekarnosti: Čas je za dostojno delo!, ki smo jo skupaj z ministrstvom izvedli 27. marca 2023, je bila, da bo do konca leta 2023 pripravljena celostna strategija za odpravo prekarnosti na slovenskem trgu dela. Lani maja je Vlada potrdila izhodišča za omenjeno strategijo, 27. marca letos, dve leti po omenjeni konferenci pa smo ministrstvo za delo že morali spomniti na dane obljube. Oni pa nas še vedno ignorirajo: pa ne le nas, ampak vse delavke in delavce, ki so prisiljeni delo opravljati v prekarnih oblikah, brez zagotovljenih delavskih in socialnih pravic,« so zapisali v sindikatu in poudarili, da odločevalci ne ignorirajo zgolj študentske delavce in delavke temveč tudi vse ostale na pogodbah za določen čas, prisilnih espejih in druge, ki delajo v prekarnih delovnih pogojih.

 

Od vlade zato pričakujejo, da do konca iztekajočega se mandata vzpostavijo sistematični in usmerjen nadzor na trgu dela ter okrepijo delovno inšpekcijo na način, da bo zmožna prepoznavati prikrita delovna razmerja in ostale kršitve, s katerimi se vsakodnevno srečujejo prekarni delavci in delavke. Čim prej naj začnejo postopke za implementacijo Evropske direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu na način, da v največji meri zaščiti delavce, ki opravljajo delo ne le preko spletnih platform, ampak preko vseh prekarnih oblik dela.

Delajo zato, da si sploh lahko privoščijo študij

Njihov poziv so podprli tudi v študentskem društvu Iskra, kjer so opozorili, da študenti opravljajo vse več dela prek študentskih napotnic in da niso le začasni delavci, temveč prekarni delavci, ki prinašajo dobiček kapitalu in zasebnim študentskim servisom. Kot je dejal njen predstavnik Svit Jeram ne gre za nabiranje izkušenj ali dodatni zaslužek, ampak za osnovno preživetje: »Delamo zato, da si sploh lahko privoščimo študij in z njim povezane stroške – za bivanje, prevoz in prehrano.« Izpostavil je, da številni študenti opravljajo delo z elementi rednega delovnega razmerja, a so hkrati prikrajšani za temeljne delavske pravice. »Nimamo povrnjenih stroškov za prevoz ali malico, ne pripada nam bolniška, ne priznava se nam delovna doba, sistem prispevkov pa je izrazito krivičen.« Poudaril je, da prispevki ne temeljijo na dejanskem obsegu dela, ampak na višini plačila, kar dolgoročno pomeni nižje pokojnine. Ob tem je izpostavil dve glavna razloga za razširjenost študentskega dela, namesto rednih zaposlitev: manko javnih storitev, ki bi študentom omogočile nemoten študij; korist študentskega dela interesnim skupinam – kapitalu, študentskim servisom in Študentski organizaciji. Pozval je vlado in ministrstvo za delo, naj »prenehata z odlašanjem in implementirata ukrepe proti prekarnosti«, saj so ti ključni za izboljšanje materialnega položaja študentov in drugih prekarnih delavcev.

 

Prekarnost ni nič drugega kot izkoriščanje

Poziv so podprli tudi v Mladem forumu, podmladku Socialnih demokratov, kjer so poudarili, da je prekarno delo mogoče opisati le z eno besedo – izkoriščanje. Ob tem je njihov predstavnik Miha Kovačič izpostavil, da v Mladem forumu vedno zagovarjajo pravice delavcev in mladih, saj prekarnost mladim odvzema možnosti za stabilno in dostojno življenje. Opozoril je, da prekarno delo za mlade ne pomeni zgolj negotovih pogojev na trgu dela, temveč prekarno življenje. »Kako naj si ustvarimo dom, če nam pogodba za določen čas ne omogoča niti osnovne kreditne sposobnosti,« je dejal in dodal, da se samostojno življenje spreminja v luksuz. Posebej je izpostavil povezavo med prekarnostjo in stanovanjsko krizo, pri čemer slednja neposredno ustvarja stanovanjsko negotovost, ta pa poganja pojav skritega brezdomstva. Po njegovih besedah skoraj 15 odstotkov brezdomnih v Ljubljani predstavljajo mladi, pri čemer so mnogi nevidni – preživljajo v kriznih nastanitvah, pri znancih ali na kavčih.

SOA: Nikakršnega javnega financiranja brez kolektivne pogodbe!

Nenad Vitorović iz Sindikata osebne asistence (SOA) je opozoril, da so se na vlado že maja obrnili s peticijo za ukrepanje proti prekarnosti, a naleteli na gluha ušesa. Poudaril je, da vlada ignorira tudi druge pobude sindikalnih, študentskih in mladinskih organizacij, ki pozivajo k nujnemu ukrepanju. Izpostavil je, da osebne asistentke in asistenti pričakujejo ustrezno financiranje osebne asistence, ki bi omogočilo upoštevanje predlogov sindikalne strani v okviru pogajanj na Ekonomsko-socialnem svetu. »Tudi osebne asistentke in asistenti smo socialnovarstvene delavke in delavci,« je poudaril in zavrnil argumente, da jim pravice ne pripadajo, ker niso javni uslužbenci. Spomnil je tudi na zahtevo evropskih sindikatov socialnega varstva, ki poudarjajo, da javno financiranje osebne asistence brez kolektivne pogodbe ni smiselno. Ostro je kritiziral vlogo države pri vzpostavitvi osebne asistence v zasebnem sektorju in poudaril, da niso krivi za to, da je država osebno asistenco vzpostavila v zasebnem sektorju.

 

Opozoril je tudi na dolgotrajne pritiske Ministrstva za finance, ki po njegovih besedah »že od leta 2019 izvaja nelegitimen pritisk na MDDSZ, vključno s predlogom za znižanje cene ure storitve osebne asistence.« Dejavnost se zaradi pomanjkanja javne podpore sooča z deprofesionalizacijo in prekarizacijo, sindikalna stran pa je na pogajanjih že dvakrat prejela oddaljevalni namesto približevalnega predloga. »Po zadnjem predlogu nam grozi odvzem pravice do praznikov in delavci in delavke, ki oviranim osebam omogočamo neodvisno življenje, kmalu ne bomo imeli več poklica, ampak le priložnosten job,« je dodal.

Sindikat upokojencev Slovenije: Dovolj je stališč, potrebna so dejanja

Poziv vladi k izpolnjevanju svojih zavez so izrazili tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije, ker jim »ni vseeno v kakšni družbi živimo, v kakšnih pogojih živijo in delajo mladi, mlajši, vse generacije.« Menijo, da morajo vse družbene skupine združiti moči, zato se »pridružujemo zahtevam, da je potrebno takoj sprejeti ukrepe, ki bodo preprečili nedostojne oblike dela, ki delavcem, delavkam ne omogočajo osnovnih delavskih in socialnih pravic in povzročajo vrsto izkoriščanj,« je povedal njihov predstavnik Aleš Golja in poudaril, da imajo te negativne posledice na vseh ostalih podsistemih družbe; davčnem področju, stabilnosti pokojninskega sistema, zdravju in upadu delavskih standardov.

 

Ne prezrite tudi:

Še vedno velja: stop prekarnosti, čas je za dostojno delo! – Ministrstvo za delo dobilo porcijo buč