Nov instrument prekarnosti – Sindikat Mladi plus o napovedani uvedbi statusa študentskega samostojnega podjetnika

14. 4. 2026

»Tretji« politični blok, v katerega so se povezali Demokrati Anžeta Logarja, NSi, SLS in Fokus ter Resnica, je pripravil predlog »interventnega« zakona, ki prinaša vrsto, večinoma problematičnih, sprememb na številnih področjih, od malega gospodarstva, davkov, zdravstva do pokojninskega sistema in dolgotrajne oskrbe. Med drugim predlagajo tudi uvedbo t. i. študentskega espeja.

Na predlog so se že odzvali tudi pri Sindikatu Mladi plus, kjer omenjeni ideji jasno nasprotujejo. »Predlog zakona ne predstavlja razvojnega ukrepa za mlade, temveč nov instrument prekarnosti. Od uvedbe zakonske ureditve plačevanja prispevkov od študentskega dela je manj izkoriščanja delavcev študentov na trgu dela. Študentsko delo zato v veliko manjši meri nadomešča redne zaposlitve. Študentom in dijakom, ki delajo, zaradi plačevanja prispevkov pripada tudi pokojninska doba. Če se delo študentov (ne glede na obliko dela) poceni, bomo ponovno priča večjemu številu prikritih delovnih razmerij. Uvedba študentskega espeja pa lahko vodi v to, saj tak način izkoriščanja vidimo tudi namesto rednega zaposlovanja drugih delavk in delavcev.«

Sindikat Mladi plus predlogu zakona nasprotuje tudi zato, ker je na podlagi raziskav, Mladina 2020; Prekarne oblike dela med mladimi (UL FDV & Sindikat Mladi plus 2017); Raziskava mladih Slovenija 2024 (FES 2024); Eurofound 2021; OECD 2021, in drugih relevantnih analiz mogoče jasno in argumentirano dokazati, da si mladi tega zakona ne želijo.

Mladi želijo stabilne in varne zaposlitve, ne novih statusov

Omenjene raziskave namreč jasno kažejo: »Mladim je prioriteta redno delo z varnim dohodkom, ne pa fleksibilne oblike dela, ki prinašajo socialno negotovost. Predlog mladim ponuja navidezno podjetništvo z visokim tveganjem. Študentski espe ne prinaša pravic iz delovnega razmerja, hkrati pa omogoča delodajalcem, da študente izrabljajo kot cenejšo delovno silo. To je neposredna pot v prekarizacijo in zmanjševanje standardov dela. Obenem bi študentje samostojni podjetniki imeli manj pravic od kolegic in kolegov, ki opravljajo študentsko delo. Zakon o delovnih razmerjih sicer minimalno, a vendar, posega tudi na področje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Za vse študente delavce tako veljajo določbe o delovnem času, pravici do odmorov in počitkov, o prepovedi diskriminacije ter o varnosti in zdravju pri delu. Iz prakse vemo, da prekarni delavci in delavke opravijo več ur dela od redno zaposlenih, zato imajo manj prostega časa, odmorov in počitka. Delavce študente pa varuje tudi minimalna urna postavka ter obvezen prispevek v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Študenti samostojni podjetniki bi sami plačevali prispevke po vzoru normiranih espejev, medtem ko jih za študente delavce krije delodajalec prek študentske napotnice. Poleg tega za študente samostojne podjetnike ni varovalke minimalnega plačila, kar znižuje standard mladih delavk in delavcev.«

Predlog povečuje tveganje za prikrita delovna razmerja in vodi v vseživljenjsko prekarnost

Z dosedanjim sistemom plačevanja prispevkov od študentskega dela se zmanjšuje izkoriščanje, študentsko delo pa v manjši meri nadomešča redne zaposlitve. Če se delo študentov poceni, kar bi bila posledica uvedbe instituta študentskega espeja, bodo prikrita delovna razmerja med mladimi ponovno v porastu.

Študenti bodo odpirali espe, po izteku študentskega statusa pa bo delodajalec sodelovanje nadaljeval prek espeja, namesto da bi ponudil redno zaposlitev. To pomeni izgubo pravic, nestabilne prihodke in povečano tveganje za izgorelost, ki je med mladimi velik problem. Mladi potrebujejo rešitve za stanovanjsko krizo, ustrezno štipendijsko politiko in urejen dostop do rednih zaposlitev, ne pa nove prekarne oblike dela. Predlog se ne ukvarja z nobenim od teh sistemskih izzivov. OECD (2021) in Eurofound (2023) jasno ugotavljata: mladih ne smemo potiskati v samozaposlovanje kot nadomestilo za redno zaposlitev. Spodbujanje posebnih statusov brez varoval povečuje prekarnost in dolgoročno škoduje mladim, še med drugim navajajo na Sindikatu Mladi plus.

In zaključujejo: »Predlog zakona ne temelji na dejstvih, spodbuja prekarnost, zmanjšuje socialno zaščito in prinaša kratkoročne koristi delodajalcem na račun mladih. Mladi v Sloveniji si želijo in potrebujejo stabilne, dostojne zaposlitve, varnost in socialne pravice, ne pa novih prekarnih oblik dela. Hkrati sindikat ostro obsoja sprejemanje zakonodaje brez Ekonomsko-socialnega sveta, ki zagotavlja transparentnost in demokratičnost zakonodajnega procesa.«