Portret poklicnega gasilca: Včasih odločajo minute

20. 9. 2019

Dvainštiridesetletni Uroš Kotnik od leta 2018 predseduje Sindikatu poklicnih gasilcev Celje. Kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, je svoj štiriletni mandat šele dobro začel in ga bo z veseljem opravljal tudi naprej.

Uroš je v vrste poklicnih gasilcev vstopil leta 2007. »Že pred tem sem bil dejaven v prostovoljnem gasilskem društvu. Ko pa se je odprlo prosto delovno mesto, sem se prijavil,« opiše svoje začetke pred 12 leti. Med opisovanjem postopka izbire pove, da je bila za delovno mesto potrebna peta stopnja izobrazbe, zaželen pa je bil tudi izpit za vozila C-kategorije. Za sprejem med poklicne gasilce je moral opraviti tudi teste psihofizične pripravljenosti (dvigovanje trupa, plezanje po vrvi ipd.), na koncu pa je moral delodajalca prepričati še v osebnem razgovoru. Danes je eden izmed 63 celjskih poklicnih gasilcev.

Konec leta 2017 je predsedniku sindikata potekel mandat in ni želel več opravljati tega dela. Takrat so mu sodelavci v sindikatu izkazali zaupanje in postal je predsednik sindikata. »V tem času smo se vključili tudi v Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije (SPGS). Že leta 2007 je bil naš sindikat pridružen SPGS; ne vem, kakšna je bila želja, da so takrat postali svoj sindikat. Člani pa so nato videli, da ni smiselno biti samostojen. Nismo bili niti reprezentativni, nismo sodelovali na pogajanjih, sejah in nismo mogli uveljavljati svojega interesa. Zaradi želje po priključitvi smo se na volitvah z veliko večino pridružili SPGS,« opiše aktivnosti sindikata po tem, ko je prevzel njegovo vodenje.

Dvanajsturni delovnik

Kot pove, delajo v dnevni izmeni po 12 ur. Nato so prosti 48 ur, po tem pa morajo delati 12 ur ponoči. »Ko ni intervencij, na delovnem mestu od sedmih zjutraj do 15. ure opravljamo servis gasilnih aparatov in dihalne tehnike, kjer izvajamo praktične vaje z opremo. Imamo tudi interna izobraževanja, kjer se učimo o nevarnih snoveh in njihovih lastnostih. V fitnesu je od vsakega posameznika odvisno, koliko je zagnan.« Vsako leto pa morajo poklicni gasilci glede na svoja leta dosegati tudi psihofizične standarde. »Če ne dosežeš zahtev, greš na pregled na medicino športa in dela, kjer zdravnik ugotovi, če si še sposoben opravljati to delo. V nasprotnem primeru te morajo premestiti,« opiše zahteve in doda, da ob normalni pripravljenosti lahko dosežeš predpisana merila.

Od klica do izvoza manj kot minuta

Na vprašanje, ali se tudi pri nas gasilci spuščajo po drogu, tako kot v ameriških filmih, odgovori pritrdilno: »Imamo droge tam, kjer so dvonivojski domovi. Ponekod so zgoraj bivalni prostori in drogovi vodijo do garaže. Takšni so v večini enot. Od prijave nesreče do izvoza normativi namreč določajo največ minuto. Toda velikokrat so izvozi hitrejši. Včasih, kot pri prometnih nesrečah, lahko odločajo minute,« razloži Uroš. Prav v hitrosti izvoza je tudi velika razlika med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci. »Prostovoljni gasilci so na drugih lokacijah, npr. doma ali v službi. Šele ko se jih nabere določeno število, kar lahko traja pet, deset ali več minut, pa gredo na intervencijo,« pove o prednostih poklicnih gasilcev. Kot doda, so zaradi izkušenj poklicni gasilci tudi bolje podkovani. »Prostovoljni gasilci pa so bolj koristni pri večjih požarih in naravnih nesrečah, kjer je pomembna številčnost, saj se dela na več krajih hkrati. Samo s poklicnimi gasilci bi v teh primerih težko zagotovili pokritost. Pomembno pa je, da sodelujemo in delamo z roko v roki.«

Ko gori stanovanje, je stres še večji

V povprečju imajo od dve do tri intervencije na dan, zgodi pa se tudi, da jih imajo pet v enem samem dnevu. »Dimniški požari so bolj pogosti pozimi. Požarov v naravi pa je največ zgodaj spomladi in poleti. V stanovanjskih hišah pa je nepredvidljivo. Ti požari so skozi vse leto. Takrat je več stresa in pritiska, ker se bolj mudi. Do izraza še bolj pride poznavanje opreme. Bolj kot jo poznaš, lažje deluješ v stresnih situacijah. Včasih se kdo sprašuje, zakaj je smiselno vseskozi delati iste vaje z opremo. V takšnih trenutkih pa to še kako pomaga,« opozori Uroš. Na vprašanje, ali se je kdaj ustrašil za svoje življenje, odgovori, da v teh situacijah nimaš časa razmišljati o tem: »Ob navalu adrenalina se te to ne dotakne toliko. Včasih šele za nazaj, ko analiziraš v miru, ugotoviš, kakšna je bila nevarnost.«

Pobegli kuščar

O zanimivejših in nenavadnih prigodah pove, da je veliko reševanja mačk z dreves. »Pred kratkim smo s sodelavcem reševali kačo iz kleti. Soseda pa je sodelavca enkrat prišla prosit, da ji pomaga rešiti kuščarja, ki ji je pobegnil. Rekla je, da je majhen kuščar, ko pa so prišli tja, je šlo za legvana, kar konkretno velikega kuščarja. Ko ga je sodelavec videl, se je spraševal, če je sploh pametno iti ponj.« Naposled so vendarle poskrbeli za kuščarja. V letošnjem poletju pa so iz kleti reševali tudi kačo belouško.

150-letnica gasilstva pri nas

V Sloveniji je ureditev prostovoljnega gasilstva zavidanja vredna. V septembru so v Metliki praznovali tudi 150-letnico prostovoljnega gasilstva in 150-letnico organiziranega gasilstva na Slovenskem, 70 let pa  letos mineva tudi od ustanovitve Gasilske zveze Slovenije. Krovna gasilska organizacija združuje več kot 162.000 prostovoljnih gasilcev, ki so organizirani v 1340 društev, povezanih v 120 gasilskih zvez, združenih v 17 gasilskih regij, ter okoli 700 poklicnih gasilcev, ki delujejo v 13 poklicnih gasilskih enotah.

Prenizke plače

Kljub temu da gasilci v javnosti uživajo velik ugled, pa vlada vse preveč redko prisluhne njihovim zahtevam. »Ugled med ljudmi je na visoki ravni, kar je pogojeno s tem, da pomagamo ljudem, ko so v stiski. Nismo represiven organ. Tudi zato verjetno uživamo visok ugled,« razmišlja in doda, da je odnos države vse prevečkrat mačehovski: »Ko potrebujejo gasilce, je veliko govora in obljub, nato pa te obljube zvodenijo.« Prav zaradi neurejenih razmer in nizkih plač so gasilci pred časom izpeljali protestni shod in najavili stavko, do katere na koncu ni prišlo, ker je vlada nekoliko popustila. »Večji del zahtev je bil nato izpolnjen. V septembru pa je prišlo tudi do povišanja dodatkov v poklicih v javnem sektorju, kjer se dela neprekinjeno 24 ur,« opisuje Uroš in doda, da gasilec začetnik še vedno ne doseže niti 1200 evrov bruto: »Zgolj osnovna plača je okrog tisoč evrov bruto, z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo pa morda pride do 1200 evrov bruto,« kar je še posebej glede na to, da gasilci tvegajo svoja življenja, nizek znesek.

O prihodnjih načrtih za konec pove, da  želijo v bodoče izboljšati obstoječi nivo statusa poklicnih gasilcev: »Pri nas je več kot 95 odstotkov vključenih v sindikat. Na državni ravni pa je v pripravi kolektivna pogodba, ki jo želimo izboljšati. Spreminja se tudi zakon o gasilcih, ki ga želimo izpolniti. Zaenkrat pa smo pri tem v fazi dogovarjanja.« O vsebini in konkretnejših predlogih bomo več izvedeli v prihodnje, ko bo več znanega.

Matej Klarič

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!