Vstaja kovinarjev kot uvod?

Danes koroški, jutri morda še drugi. Danes kovinarji, jutri še kdo drug. Vsekakor pa danes protest, jutri pa zelo verjetno tudi stavka. Kot pišemo v 21. številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, so kovinarji na Koroškem pred dnevi množično sporočili: Dovolj je!

Čeprav je bil protest organiziran kot sporočilo večini delodajalcem kovinarske dejavnosti v regiji, je bilo čutiti zlasti zamere do tistih, ki zdaj odločajo, kakšen odnos bo do delavcev imela ravenska »mati fabrika«, ki je del Slovenske industrije jekla (Sij) in s tem ruskega lastnika. Kažejo pa ga predvsem z nedostojnim plačilom za težko delo in nepripravljenostjo odgovornih za pogajanja za višje in pravične plače v korporaciji Sij Ravne. Sindikat kovinske in elektroindustrije (Skei) je dobil od protestnikov jasno sporočilo, da stojijo za svojimi pogajalci.

Nekaj sto zbranih Korošcev so podprli tudi v mednarodnem združenju sindikatov kovinarjev. Na protest so prišli tudi sindikalni kolegi iz cele Slovenije, tako Skeievih kot drugih sindikatov, opaziti je bilo zastave ZSSS, Sindikata upokojencev Slovenije in Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije pa tudi gručo sindikalistov Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije. Med sindikalisti Skeia je bil tudi Aleš Hoge, odpuščeni sindikalist Skeia Kovinoplastike Lož, ki je nedavno bil sam osrednji lik protestov pred tovarno v Ložu. Na kapo, ki jo je imel na glavi, je tako lahko zapisal nov datum, saj ga ta znak sindikaliziranosti spremlja na tovrstnih dogodkih po njegovih besedah že vrsto let.

»Hočemo večje, pravične plače!«

Koroško gospodarstvo prav tako kot gospodarstvo v celotni Sloveniji dosega vse večje dobičke, ti pa se ne poznajo v žepih zaposlenih. Delodajalci delavce pogosto silijo v prekomerne in zakonsko nedovoljene nadure, delovne obveznosti jim dajejo na praznike, počitka ni veliko, odnosi so slabi, pritiskov pa je veliko, je poudaril Boris Štriker, predsednik  Skeia – konference družb Sij Ravne. Prihaja čas, ko bodo pravico zaposleni vzeli v svoje roke, je dejal in ob tem spomnil na zadnji sindikalni protestni shod na Ravnah leta 1991, ko so delavci zahtevali najmanj tisoč nemških mark plače in razmerje med plačami ena proti tri, ter se vprašal, kakšna so ta razmerja zdaj. Predsednica Skeia in ZSSS Lidija Jerkič je njegovo misel podčrtala s podatkom, da 74 ljudi v Siju v povprečju dobi skoraj deset tisoč evrov bruto mesečne plače, 6500 ljudi celotne družbe, med njimi tudi teh 74, pa 1400 evrov bruto.

Delavstvo je povabila v sindikalne vrste, »močnejši smo, če smo skupaj, vsak posebej je prešibak«, je poudarila in dodala, da bodo plače in pokojnine višje, če ne bomo samo čakali, »da nam bo kdo dal več«. Socializma je bilo konec leta 1990, tovarne od takrat niso več naše in »čakanje na boljšo prihodnost je samo čakanje na slabe pokojnine«. »Naša prihodnost je danes, vaše plače so zaslužene danes in danes je treba te plače tudi razdeliti,« je bila jasna Jerkičeva in požela bučen aplavz. Protestniki pa so za njo glasno in jasno ponovili: »Hočemo večje, pravične plače!«

Sindikati skupine Sij so v preteklem letu zahtevali nov plačni sistem, enotno podjetniško kolektivno pogodbo in pošteno nagrajevanje zaposlenih. Delodajalska stran jim je obljubila dvig plač s povečanjem mase za plače. Iz pogajanj ni bilo prav veliko, sindikalisti pa so spomladi izvedli zbore delavcev, kjer so delavci izpostavili problem nizkih osnovnih plač, preobremenitve dela, nepošteno nagrajevanje in plačni sistem. Novozaposleni so namreč začeli dobivati enako plačo kot delavci z izkušnjami. Sindikalno pobudo za večje plače je delodajalska stran po mesecu dni zavlačevanja zavrnila, sindikatu pa so očitali »sindikalni populizem«. Skei je zato zbral podpise za podporo svojih zahtev, upravi  so svoje zahteve poslali ponovno, odgovora pa do dneva protesta niso prejeli.  

Slaba mati fabrika

Zbranim je spregovoril tudi nekdanji zaposleni železarne in zdajšnji upokojenec Hari Repotočnik;  govor je imel napisan kar na hrbtni strani položnice. V jasnem in neposrednem jeziku je povedal, da je sam delal 40 let tako kot skoraj cela njegova družina v »naši fabriki«, sedaj pa ima pokojnino pod pragom revščine. »Ko sem dobil izračun za penzijo, sem mislil, da je pomota, ampak soseda, ki tam dela, je rekla, ne, ne, je že v redu. Še dobro, da me ni kap trofila,« je poudaril. Za nizke pokojnine so po njegovem krive nizke plače pa tudi politiki, ki odločajo o krivičnih, sramotnih zakonih. Medtem ko si vodilni z Raven in iz Ljubljane gradijo vile, morajo delavci, ki za izvoz po celem svetu proizvajajo plemenita jekla, čakati na znižanja, da svojim otrokom kupijo čevlje, je bil nazoren in pozval k skupnemu boju in podpori »fantov, ki delajo v toti fabriki že štiristo let skoraj za dostojno življenje«.

Franc Vindiš, sindikalni zaupnik Skeia Sij Ravne Systems, ene najmlajših družb v sistemu, je dejal, da se ta ukvarja s porodnimi krči že tri leta, do delavcev pa ima še dolgove zaradi znižanja plač v času krize. »Fabrike« ne želijo zaradi tega tožiti, če pa ne bo šlo drugače, bodo tožili lastnike.

Problem pa je sedaj tudi, da delavcev ni, vsi uhajajo v Avstrijo za boljše plače. To je razumljivo, a na Ravnah naj ostane železarstvo, strojništvo in znanje, ki ga imajo ljudje, je bil jasen Vindiš.

Za višje plače

Vili Novak, predsednik regijske organizacije Skeia za Koroško, je najprej spregovoril o pritiskih na delavce in sindikate zaradi tega protesta in dodal, da brez Skeia pravice ne bi bile takšne, kot so. Na očitke o populizmu ne pristajajo, saj si delavci zaslužijo več kot le minimalno plačo, upokojenci pa prejemajo le petsto evrov, čeprav so pod težkimi pogoji garali celih 40 let. Tisti, ki opravljajo nevarno delo v težkih razmerah, v izmenah, tudi ob vikendih in praznikih, bi morali dobiti več kot 860 evrov neto.
Skei za mlade delavce zahteva zanimiva in finančno privlačna delovna mesta, le tako si bodo lahko ustvarjali svoj dom in svoje družine. Opozarjajo tudi, da za tuje delavce iz nekdanje Jugoslavije marsikaj ni urejeno, stanovanj že dolgo ne gradijo več, tako da spijo v kleteh, garažah in še kje. Obsodbe vredno je, da se s temi delavci ravna tako grdo, je bil jasen Novak.

Sindikat tudi meni, da si mesečno nagrado za dobro delo zaslužijo vsi zaposleni, ne le 35 odstotkov, ob tem da »gospodje« na Siju dobijo blizu deset tisoč evrov mesečne plače. Odločno pa je nasprotoval izjavi menedžerjev, češ da slovenski delavci ne želijo več delati ob vikendih, priznajo naj raje, da nimajo več ljudi, ki bi delali v tovarnah, trgovinah, v zdravstvu …

V podjetjih, kjer do 20. novembra ne bo s sindikatom Skei sklenjen pozitiven dogovor, bo 29. novembra dvourna opozorilna stavka.

»Danes je prišel čas, ko si bomo morali vzeti tisto, kar nam pripada,« je zaključil Novak in zbrane vprašal, ali ima sindikat podporo delavstva za nadaljnje aktivnosti. Dobil je potrditev in poudaril, da je to »vojska«, ki bo sindikatu stala ob strani, ko bo moral napovedati opozorilno stavko in nadalje mogoče še splošno stavko. Protestni shod se je zaključil z zahtevo za dvig osnovnih plač, višja nadomestila za dela v težkih pogojih, izplačilo stimulacije vsem zaposlenim in božičnice ob koncu leta, v podjetjih pa naj se uvedejo vsem razumljivi, enostavni in sodobni plačilni sistemi. Za konec pa je Novak obljubil, da bo Skei na Koroškem v podjetjih naredil vse, da izplačila minimalne plače do konca leta več ne bo. Kjer pa se bo to vendarle zgodilo, bo stavka.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

 

 

Share