Za ZSSS predlog znižanja prispevkov za samostojne podjetnike in kmete z do 30 tisoč evrov letnih prihodkov ni sprejemljiv
9. 2. 2026
Za ZSSS zakonski predlog, ki predvideva znižanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje za samostojne podjetnike in kmete z do 30 tisoč evrov letnih prihodkov, in ki postavlja delavke, delavce, ki so v delovnem razmerju, v izrazito neenak položaj v primerjavi s samostojnimi podjetniki, ni sprejemljiv in ga odločno zavračamo. Upamo, da bodo enako storili tudi poslanci in poslanke državnega zbora.
Naj pojasnimo:
Zakonski predlog, ki predvideva znižanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje za samostojne podjetnike in kmete z do 30 tisoč evrov letnih prihodkov predstavlja izrazit odmik od temeljnih načel pokojninskega sistema in predstavlja poskus ustvarjanja privilegijev za posamezno skupino zavezancev, ki ne temelji na pravičnosti ali vzdržnosti sistema.
Ne smemo namreč prezreti, da se znižanje prispevkov ne pozna le pri posameznih zavezancih, ampak obremenjuje celotno pokojninsko blagajno, ki je že zdaj močno odvisna od proračunskih prilivov. Izpad prispevkov ne izgine; Nadomestiti ga mora državni proračun, kar v praksi pomeni dodatno breme za vse davkoplačevalce. Zato tovrstni predlogi slabijo zaupanje v sistem in dolgoročno lahko vodijo v večjo odvisnost od proračunskih sredstev.
Pri tem ne moremo prezreti širšega konteksta. Pokojninska reforma je bila sprejeta šele pred kratkim, po dolgotrajnem procesu pogajanj, strokovnega preverjanja in zahtevnih kompromisov. Temeljila je na jasnih načelih: stabilnost, predvidljivost, solidarnost in to, da je pokojnina v čim večji meri odraz vplačanih prispevkov. Že nekaj mesecev po sprejemu takšno načelo razrahljati z ‘ad‑hoc’ spremembo pomeni rušiti stabilnost in doslednost na novo vzpostavljenega okvira. Sistem potrebuje predvidljivost, ne pa hitrih izjem, ki izničijo s konsenzom dogovorjeno ravnotežje.
Ravno z namenom preprečevanja tovrstnih posegov v pokojninski sistem je bil ob sprejetju pokojninske reforme sklenjen tudi pisni dogovor, ki so ga v imenu Vlade Republike Slovenije podpisali tudi nekateri ministri in predsednik vlade. Zaradi navedenega je toliko bolj nerazumljivo, da iz največje vladne in parlamentarne stranke prihajajo takšni predlogi. Če kaj, potem je logično in normalno, da največja vladna stranka spoštuje dogovorjene in podpisane zaveze vlade, ne pa da enostransko, mimo socialnega dialoga, želi vpeljevati spremembe, ki rušijo temelj socialne varnosti.
Poleg tega predlog odpira nevaren precedens. Če zakonodajalec začne oblikovati izjeme za posamezne interesne skupine mimo soglasja socialnih partnerjev, se sistem spremeni v nabor privilegijev, pri čemer vsaka nova skupina upravičeno zastavlja vprašanje: Zakaj ne tudi mi? To vodi v razgradnjo zavarovalnega principa in poglabljanje neravnotežij v že tako občutljivem sistemu. Zlasti, ker predlagatelj nikjer ne pojasni, kako bo nadomestil izpad prihodkov v pokojninsko blagajno.
Sistemske rešitve morajo temeljiti na analizah, strokovnih ocenah in dialogu s socialnimi partnerji. Spremembe, ki posegajo v temelje pokojninskega zavarovanja, morajo biti premišljene, transparentne in celovite, ne pa sprejete na podlagi parcialnih interesov ali z željo nabiranja političnih točk, volilnih glasov.
Prav tako je treba poudariti, da tovrstni predlogi predstavljajo spodbudo za povečevanje prekarnih oblik dela, lažnih samozaposlenih, večanje števila ljudi, ki svojo delo opravljajo v negotovih oblikah, povečujejo pa lahko tudi revščino med delovnimi ljudmi.
V takšnih okoliščinah je tako mogoče zgolj pričakovati, da zakonodajalec predloga ne bo potrdil, saj bi to pomenilo destabilizacijo sistema, dodatne izdatke in škodljiv precedens.
Navsezadnje tovrstni predlog največje vladne stranke, zlasti pa njegovo morebitno sprejetje, ne temelji na strokovnih podlagah in analizah in nam kaže, da poslanke in poslanci dajejo prednost političnim interesom pred spoštovanjem socialnega dialoga in vloge socialnih partnerjev ter stabilnim sistemom socialne varnosti.




