Zakonodajna pobuda SKVNS v državnem svetu v drugo vendarle sprejeta

21. 3. 2026

Večletna prizadevanja Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) za ureditev razmer v dejavnosti zasebnega varovanja so vendarle obrodila sadove ter prinesla korak v pravo smer. Državni svetniki in svetnice so namreč na 37. redni seji državnega sveta prejšnji teden obravnavali drugo zakonodajno pobudo sindikata, to je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju. Člani in članice državnega sveta so zakonodajno pobudo podprli – s 16 glasovi za in 12 proti –, kar pomeni, da bo vložena v nadaljnji zakonodajni postopek.

Med glavne rešitve predloga zakona sodijo: uvedba minimalne plače in dodatkov za delo, vključno s povračili stroškov prehrane in prevoza; ustrezna izobrazba varnostnega osebja, vključno z obvladovanjem slovenskega jezika in določenimi stopnjami izobrazbe (IV. stopnja za varnostnika, V. stopnja za nadzornike, operaterje in telesne stražarje, VI. stopnja za varnostnega menedžerja); sprememba sistema usposabljanj, ki se opravljajo le enkrat po petih letih od opravljenega strokovnega usposabljanja; večji poudarek je namenjen stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju pri delodajalcu; dopolnitev nalog reprezentativnega združenja delodajalcev, da skupaj s sindikatom sklepa kolektivno pogodbo za dejavnost zasebnega varovanja; izboljšanje ugleda in profesionalnosti dejavnosti z zagotavljanjem ustreznih plačil, kakovostnega izobraževanja in strokovnega razvoja varnostnega osebja; dopolnitev pogojev za pridobitev in odvzem licence v primeru neizpolnjevanja zakonskih pogojev, nezakonitega delovanja ali kršitve delovne zakonodaje in upoštevanje časa izobraževanja v delovnem času.

SKVNS zdaj od nove sestave državnega zbora oziroma od poslank in poslancev, ki bodo sedeli v njem, pričakuje, da bodo tudi delavke in delavci v dejavnosti zasebnega varovanja deležni celovite ureditve delovnopravnega položaja, predvsem pa spoštljivega odnosa in dostojnih plač ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bodo dejansko odraz zahtevnosti dela v dejavnosti zasebnega varovanja.

Temeljna človekova pravica

Varnost je temeljna človekova pravica, za katero primarno skrbi država s sistemom notranje varnosti, v katerem poleg policije sodelujejo tudi zasebne varnostne družbe, so ob drugi vložitvi zakonodajne pobude v državni svet izpostavili v sindikatu.

»Dejavnost zasebnega varovanja se izvaja kot gospodarska dejavnost. Pri tem zasebne varnostne družbe s svojimi zaposlenimi izvajajo podobne ukrepe, kot jih lahko na podlagi pooblastil izvajajo državni organi. Zakon o zasebnem varovanju določa pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja. Pri tem predpisuje, da dejavnost zasebnega varovanja lahko opravlja zgolj gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima registrirano dejavnost, veljavno licenco in izpolnjuje zakonske pogoje. Neposredne naloge varovanja ljudi in premoženja pa opravlja varnostno osebje, ki mora biti ustrezno usposobljeno ter motivirano in mora za učinkovito izvajanje svojih nalog uživati določen ugled v splošni javnosti. Zato morajo opraviti predpisano usposabljanje in pridobiti službeno izkaznico.«

V dejavnosti je bila 14. julija 2000 sicer sklenjena kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja, ki je celovito urejala položaj zaposlenih v panogi. Vendar pa je to kolektivno pogodbo pozneje Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja s posebnim sklepom v celoti odpovedala, njena veljavnost je prenehala leta 2006. Po približno desetih letih je bila sklenjena nova kolektivna pogodba dejavnosti zasebnega varovanja z razširjeno veljavnostjo, vendar jo je pozneje odpovedal SKVNS. Kolektivna pogodba, podpisana leta 2016, namreč ni rešila vseh vprašanj, kot jih rešuje večina drugih kolektivnih pogodb dejavnosti. Zato sta se obe stranki izrecno zavezali, da se bosta zavzemali za sklenitev celovite kolektivne pogodbe v dejavnosti zasebnega varovanja, ki bo urejala tudi vse druge pravice in obveznosti, ki v podpisani kolektivni pogodbi niso določene, med drugim tudi preostale še nedogovorjene splošne določbe, pravice in obveznosti delodajalca in delavcev, pravice in obveznosti strank ter način reševanja sporov.

Ne glede na navedeno zavezo socialni partnerji na ravni dejavnosti kljub večkratnim pozivom reprezentativnega sindikata, naj se pogajanja začnejo, niso pristopili k pogajanjem za sklenitev celovite kolektivne pogodbe. Predstavniki delodajalcev v dejavnosti so bili namreč sklenitvi kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti izrazito nenaklonjeni, kljub temu da je SKVNS na ministrstvo za notranje zadeve posredoval pobudo, naj se aktivno vključi v prizadevanja, da bi prišlo do socialnega dialoga v dejavnosti.

Zaradi neresnosti delodajalske strani pogajanja niso bila mogoča

Po zavrnitvi prve zakonodajne pobude v državnem svetu aprila 2024 si je SKVNS Slovenije pričel intenzivno prizadevati za sklenitev nove kolektivne pogodbe v dejavnosti zasebnega varovanja. Že maja 2024 je formalno zahteval pričetek pogajanj in svojo zahtevo poslal vsem trem podpisnikom kolektivne pogodbe iz leta 2016 – Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja (ZRSZV), Podjetniško-trgovski zbornici pri Gospodarski zbornici Slovenije in Združenju delodajalcev Slovenije. Odzivi so bili različni, ZRSZV je sicer izrazila pripravljenost za pogovore, a pogajanja znova in znova odlagala, med drugim tudi z dvomi o reprezentativnosti SKVNS. SKVNS je o svoji pobudi za pričetek pogajanj za sklenitev celovite kolektivne pogodbe zasebnega varovanja obvestil tudi Ministrstvo za notranje zadeve z željo, da se tudi to ministrstvo aktivno vključi v skupna prizadevanja za sklenitev celovite kolektivne pogodbe v dejavnosti za zasebno varovanje. SKVNS je na skupnem srečanju s predstavnikom Ministrstva za notranje zadeve 4.julija 2024, ki se ga delodajalska stran ni udeležila, predstavil kot eno izmed možnih rešitev za zaposlene v dejavnosti zasebnega varovanja, ureditev minimalnih standardov v Zakonu o zasebnem varovanju.

Pogajanja o tem so se uradno začela septembra 2024, a hitro zastala. Delodajalci so večkrat zahtevali razkritje števila članov sindikata kot pogoj za nadaljevanje pogovorov, SKVNS pa je to razumel kot zavlačevanje in napad na svojo reprezentativnost. Nato je sicer prišlo še do nekaj skupnih sej, a je medtem SKVNS ugotovil, da kolektivna pogajanja zaradi neresnosti in nepripravljenosti delodajalske strani niso mogoča, in sprožil novo zakonodajno pobudo.

Marsikaj je treba urediti

V sindikatu sicer že leta opozarjajo na številne kršitve delovne zakonodaje ter na druge nepravilnosti v panogi. Med njimi so predvsem nizke plače, neizplačilo ali delno izplačilo regresa, neizplačilo stroškov prevoza na delo in malice, dolgi delavniki, slabi delovni pogoji, neprimerni odnosi in podobno. Posebej izstopa dejstvo, da so plače v tej dejavnosti izredno nizke, saj več kot 60 odstotkov zaposlenih prejema doplačila do minimalne plače. Hkrati pa zaposleni pogosto opravijo v povprečju več kot dvesto in vse tja do 240 ur dela na mesec, medtem ko je plača ob takem številu ur le nekoliko nad višino minimalne plače zaradi nizko določenih osnovnih plač. S predlogom zakona bi torej vsaj nekoliko izboljšali položaj teh delavk in delavcev.

Ob tem je treba tudi poudariti, da je največji naročnik storitev zasebnega varovanja država. Pri izbiri izvajalcev pa pogosto prevlada merilo najnižje cene, kar lahko vodi v slabe pogoje dela za zaposlene, izpostavljajo v SKVNS. »Predlog zakona zato vsebuje določbo, da morajo pogodbe o varovanju, ki jih sklepa država, samoupravna lokalna skupnost ali pravna oseba, v kateri ima država ali samoupravna lokalna skupnost prevladujoč vpliv, vsebovati obveznost imetnika licence, da bo delavkam in delavcem, ki bodo na podlagi pogodbe o varovanju izvajali naloge zasebnega varovanja, določil osnovno plačo najmanj v višini minimalne plače, skupaj z dodatki in povračili, ki jih določajo predpisi.«

Predstavniki delavstva odločni, predstavniki delodajalcev sprenevedavi

Pobudo za sprejem predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju je prejšnji teden v državnem svetu predstavila državna svetnica in sindikalistka Lidija Jerkič. Pomembno pa so jo s svojimi prispevki podprli tudi drugi člani državnega sveta, ki zastopajo delavke in delavce – Saška Kiara Kumer in Oskar Komac iz ZSSS ter tudi Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Medtem se je delodajalska stran – med drugim so za besedo prosili Mitja Gorenšček, Gospodarska zbornica Slovenije, Jože Smole, Združenje delodajalcev Slovenije, in Marko Staroveški – popolnoma osramotila. Seveda je nastopila proti zakonodajni pobudi SKVNS, a to s tako prozornimi »izgovori«, da se je človeku obračal želodec. Kar naenkrat so jih bila polna usta socialnega dialoga, češ da bi si moral sindikat prizadevati za izboljšanje položaja delavk in delavcev v zasebnem varovanju s kolektivnimi pogajanji (kot da ni tega poskusil že neštetokrat, a naletel na popolno nepripravljenost na delodajalski strani), z dogovorom (SKVNS so celo očitali, zakaj niso s svojimi »težavami« prišli na ekonomsko-socialni svet (!), čeprav dobro vedo, da to na tak način ni mogoče), ne pa z zakonodajno pobudo, v okviru katere bi vsaj v določeni meri uredili področje zasebnega varovanja. Na srečo jim preostali člani in članice državnega sveta niso nasedli in so po omenjeni razpravi vendarle razmeroma zanesljivo podprli zakonodajno pobudo o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju.

Gregor Inkret