Rokovanje z gotovino: Zaščitimo se pred ponaredki

19. 8. 2025

Delavke in delavci, ki imajo pri svojem delu opravka z gotovino, se nemalokrat, v teh dneh povečanih turističnih tokov pa še pogosteje, soočajo tudi s povečanjem dotoka ponarejenega denarja. Kako to urejajo v nekaterih delovnih okoljih?

Znano je, da se z dopustniškim časom poveča tudi število ponaredkov. Statistika kaže, da je bilo lani v Nemčiji prejetih 554 tisoč kosov ponarejenih evrskih bankovcev, kar je 18,6-odstotno letno povečanje, od tega je bilo kar 40 odstotkov bankovcev 50-evrskih. V Turčiji se je pojavil val ponarejenih bankovcev v vrednosti sto ameriških dolarjev, natisnjenih na originalnem papirju. Vse več je torej možnosti, da se, kdor dela z gotovino, sreča s težko prepoznavnimi ponaredki.

Pritiski delodajalcev

Hrvaški poštni sindikalisti so zato v začetku letošnje poletne sezone začeli kampanjo zaščite delavk in delavcev pred velikimi pritiski delodajalcev zaradi ponaredkov. Kdor že ima rutino, mu ni zelo težko ugotoviti banalnih nepravilnosti, kdor pa mora hiteti ob neprestanem delu z gotovino, si mora za to izjemno prizadevati. »Če obdelate na stotine bankovcev in se od vas pričakuje večopravilnost, podroben ročni pregled ni dovolj ali mogoč, pa naj delodajalci še tako trdijo drugače. In še, čeprav naprave delodajalec naroči, so lahko tudi neprimerne kakovosti ali niso ustrezno servisirane. Delavke in delavci, od katerih delodajalec pričakuje odgovornost ter tudi povračilo stroškov, pa so zaradi tega v nenehnem stresu,« opozarjajo hrvaški sindikati.

Kaj pa v Sloveniji?

Po besedah predsednice Sindikata delavcev trgovine Slovenije Tine Skubic, ki prihaja iz Mercatorja, so v Sloveniji trgovci pred tveganji zaradi ponaredkov zavarovani. Na blagajnah zaposleni uporabljajo posebne naprave, s katerimi redno pregledujejo bankovce višjih vrednosti, običajno za 50 in sto evrov, na avtomatskih blagajnah pa s ponarejenimi bankovci plačevanje sploh ni mogoče, saj ima sama naprava vgrajen skener zanje. Tina Skubic ne pozna primera, ko bi morali delavke in delavci sami pokriti stroške zaradi sprejema ponarejenega denarja.

Miloš Radič, Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, pravi, da so na slovenski pošti protokoli in navodila zaposlenim jasni. Pri gotovinskem poslovanju imajo na voljo naprave; na okencih so to posebni elektronski identifikatorji, pismonoše na terenu pa imajo t. i. flomastre, s katerimi podrsajo po denarju, da zaznajo njegovo morebitno ponarejenost. Problem naprav pa je, da jih je treba redno vzdrževati in jih pokrivati, saj lahko njihovo delovanje zmoti že prah. Navodilo delavkam in delavcem je tako, da morajo biti pozorni, ali naprave ustrezno delujejo, pa tudi, da vsak sum, da gre za ponaredek, sporočijo naprej. Torej ob vsakem pisku preverjajo še enkrat. Sicer pa imajo v delovnih okoljih, kjer imajo opravka z gotovino in strankami, kamere, ki so lahko potencialna pomoč pri ugotavljanju težav.

Kot pravi Radič, je naloga delavk in delavcev, da sledijo navodilom za blagajniško poslovanje in se sproti seznanjajo z novostmi. Mnogi so že tako usposobljeni, da rutinsko znajo ugotoviti razlike med pravim in ponarejenim denarjem.

Jasna Bračun, generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije pravi, da imajo v podjetjih, kjer delajo z gotovino, o tem interne akte oziroma pravilnike delodajalca. Ali mora delavec  oziroma delavka kakšen manjši znesek povrniti, je odvisno od določil takega akta. Delavke in delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, imajo na voljo »pisala«, s katerimi ugotavljajo ponaredke. Znani pa so tudi protokoli, kako naprej, če tak ponaredek ugotovijo. Vsekakor se odzovejo, denarja ne vzamejo, sledi pa tudi prijava na policijo in običajno tudi poostren nadzor. Iz prakse Jasna Bračun ugotavlja, da gre najpogosteje za ponarejene 20-evrske, 50-evrske, 100-evrske bankovce in celo večjih vrednosti. Problem pa so po njenih izkušnjah zlasti nočni lokali oz. klubi, zunanja kopališča, kjer (vsi) gostje ne dobijo zapestnic in informacijski sistem ne omogoča brezgotovinskega poslovanja za tiste, ki niso na primer hotelski gostje, ter množični dogodki, kjer je velika gneča, kot so recimo koncerti, veselice ipd. Tam je nemalokrat skorajda nemogoče preveriti vsak denar, goljufi pa zaradi tega prav radi poskušajo prav tam.

Zaščita evra

Prav je torej, da delavke in delavci ravnajo ustrezno in zaščitijo pred posledicami goljufij tako sebe kot firme, zaščita samega evra pa je naloga Evropske centralne banke (ECB). Ta o preprečevanju ponarejanja izdaja navodila in obvešča, da so evrski bankovci izdelani z najsodobnejšo tiskarsko tehnologijo in zaščiteni z več dobro vidnimi zaščitnimi elementi, ki uporabnikom omogočajo, da hitro (brez posebne opreme) preverijo, ali so bankovci pristni, ponarejevalce pa odvračajo od ponarejanja.

Kaj naj storimo, če sumimo, da je bankovec ponarejen?

Pri ECB pravijo, da če dobimo bankovec in po preizkusu z otipom, pogledom in nagibom posumimo, da ta ni pristen, je verjetno ponarejen in ga zato ne vzemimo. Če smo bankovec, ki se nam zdi ponarejen, že vzeli, takoj obvestimo policijo ali druge pristojne organe v svoji državi.

»Če bankovec, za katerega sumite, da je ponarejen, vrnete v obtok, storite kaznivo dejanje. Ponarejeni bankovci so popolnoma brez vrednosti. Če vzamete ponaredek, vam škoda ne bo povrnjena,« pravijo navodila ECB in svetujejo, da če se želimo povsem prepričati o pristnosti bankovca, lahko tega odnesemo v najbližjo banko. Vse banke imajo posebno opremo za obdelavo gotovine, s katero lahko odkrijejo ponarejene bankovce. »Skušajte si zapomniti, od koga in kje ste dobili bankovec. Te informacije so pogosto zelo koristne pri iskanju ponarejevalcev,« opozarjajo pri ECB, kjer so izdali tudi  posebne informacije za profesionalne uporabnike gotovine, ki določajo:

Če imate v službi vsak dan opravka z velikimi količinami denarja, lahko naletite na sumljiv bankovec. Načeloma mora delodajalec pripraviti navodila, kako ravnati v takšnem primeru. Sledi nekaj splošnih nasvetov.

• Če niste prepričani, ali je bankovec pristen, ga ne vzemite.
• Stranko vljudno prosite, da vam da drug bankovec, in ne posumite takoj v njeno poštenost.
• O dogodku takoj obvestite policijo oziroma varnostnika.
• Poskusite si zapomniti čim več o stranki.
• Če menite, da ste pomotoma vzeli ponarejen bankovec, ga ne vrnite v obtok, saj je to kaznivo dejanje.
• Sumljivi bankovec predajte policiji, svoji banki ali nacionalni centralni banki. Če je pristen, boste denar dobili nazaj.
• Ne ogrožajte svoje varnosti.

Če potrebujete dodatne informacije, se obrnite na centralno banko v svoji državi.

Kaznivo dejanje

Ponarejanje denarja in njegovo razpečevanje je kaznivo dejanje, ki ga obravnava tudi slovenski kazenski zakonik. Njegov 249. člen določa:

(1) Kdor napravi kriv denar z namenom, da bi ga spravil v obtok kot pravega, ali kdor predrugači pravi denar z namenom, da bi ga spravil v obtok, ali kdor tak ponarejen denar spravi v obtok, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.

(2) Enako se kaznuje, kdor si preskrbi ponarejen denar z namenom, da bi ga spravil v obtok kot pravega.

(3) Če zaradi dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena nastanejo motnje v gospodarstvu države, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

(4) Kdor da v obtok ponarejen denar, ki ga je prejel kot pravega, ali kdor ve, da je bil denar ponarejen ali da je bil tak denar spravljen v obtok, pa tega ne naznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.

(5) Ponarejeni denar se vzame.

Nauk zgodbe

Preventiva je vedno boljša kot posledice. Samozaščitno ravnanje pred tem, da nam kdo podtakne ponarejen denar, je torej nujno; še posebej pa morajo biti previdni tisti, skozi roke katerih gre veliko gotovine.

Mojca Matoz,
foto Biggalleryimage

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v štirinajsti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod štirinajste letošnje redne številke (24. 7. 2025) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!