V sindikatu zdravstvenega in socialnega skrbstva zavrnili prevažanje umrlih bolnikov na patologijo oziroma delo, za katerega niso usposobljeni, ter se uprli pritiskom in grožnjam

21. 11. 2022

V UKC Maribor kronično primanjkuje obdukcijskih pomočnikov. Novih ne dobijo, delo pa je tako zahtevno in stresno, da imajo mnogi zaposleni na patologiji resne zdravstvene težave. Pred meseci je vodstvo UKC začelo zadeve »reševati« na neprimeren način, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva (SZSSS) pa se je temu uprl in stopil v bran svojim članicam in članom.

Karmen Brglez in Antonija Šilec, sindikalna zaupnica in njena namestnica SZSSS oddelka za logistiko UKC Maribor, sta dve od 38 tam zaposlenih (od tega jih devet dela po štiri ure zaradi invalidnosti in omejitev), ki sicer skrbijo za prevoz bolnikov z oddelkov in med oddelki na preiskave po celotnem UKC, za kurirska dela (prenašajo biološki material, napotnice, konziliarne liste …) in razvoz materiala (denimo iz lekarne, od koder prevažajo tudi do 300 kilogramov težke vozičke) v tem javnem zavodu. Skrbijo tudi za covidne oddelke, a za to že lani niso dobivali dodatkov, izvemo. Njih so pristojni poskušali prisiliti, da bi poleg vsega drugega prevažali umrle bolnike na patologijo. Tudi ponoči, ko je z njihovega oddelka na celotnem UKC prisotna le ena oseba, kar naj bi bilo sporno, ter čez vikende in praznike, ko so prisotni le trije. Zakaj na to niso pristali?

Za to delo niso usposobljeni

Ko so vodji ekipe za spremstvo bolnikov vodilni v UKC predstavili svojo idejo, da naj bi temu oddelku dodelili tudi prevoz umrlih, je ta to jasno zavrnila, pravita naši sogovornici in pojasnita, da tam zaposleni niso za to ustrezno usposobljeni, nimajo zdravstvene izobrazbe, ampak so to ljudje, ki imajo različne šole. »Mi samo odvažamo s točke A na točko B, po tem pa bi dejansko morali umrlega pripraviti, prestaviti iz bolniške postelje, odpeljati na patologijo, tam urediti dokumentacijo in ga dati v hladilnik,« izvemo. »Ti dejansko moraš biti za to usposobljen, s tem seznanjen, moraš znati ravnati z umrlimi. Tu so tudi okužbe,« pojasni Karmen Brglez in dodaja, da je bil ne še tako dolgo nazaj v UKC vzpostavljen sistem, da vstop na patologijo ni bil dovoljen nikomur razen patološkim delavcem, po tem pa bi dejansko lahko tja šel kdorkoli in postavlja se vprašanje, kaj bi se lahko zgodilo zaradi možnega prenosa okužb. »Lahko bi se na primer zgodilo, da bi zdaj peljal mrtvega, potem pa takoj živega človeka. To ne gre skupaj,« razmišljata sogovornici.

Zadeve se vlečejo že od konca lanskega leta, pravita naši sogovornici, ki sta veseli, da so se na njihovem oddelku ubranili dela, za katero niso usposobljeni. Foto M. M.

 

Kako so jih hoteli vanj prisiliti?

Nekega dne jih je vodja nege preprosto obvestila, da so spremenili sistemizacijo in da bodo pač poslej opravljali tudi ta dela. »Nihče nas ni nič vprašal, se ni z nami posvetoval, ali smo to sposobni, bi to sprejeli, bi mogoče kdo želel to delati,« pravi sindikalna zaupnica in dodaja, da je bil sicer sindikat s tem seznanjen in je jasno povedal, da se s tem ne strinja. Predsednica sindikata Darja Pernek je o tem obvestila strokovno direktorico in direktorja UKC, od slednjega odziva sploh ni bilo. Potem pa so se začele »bitke«, ki so bile najhujše zadnja dva meseca.

Pritiski so bili hudi. Zaposlene na tem oddelku so preprosto želeli prisiliti, da podpišejo nove pogodbe o zaposliti, ki so bile pripravljene na osnovi nove sistemizacije. »Enotno smo se strinjali, da tega ne bomo sprejeli. In nismo šli podpisat. Prisilili so sicer eno delavko, ki ima še šest mesecev do upokojitve, in to tako, da so ukinili njeno delovno mesto strežnice. In če ne bi podpisala, bi ostala brez službe,« pravita sogovornici. Deležni so bili pritiskov, izsiljevanj, groženj s tem, da bodo ostali na cesti, še dodata. Na tej točki so se potem odločili, da gredo z zgodbo v medije, in če tega ne bi storili, nista prepričani, kako bi se to končalo, razmišljata.

Patološki pomočniki priznajo, da delo z umrlimi ni za vsakogar. Iz človeka, ki je na primer umrl po oživljanju, tečejo različni izločki, prisotne so močne vonjave, nevarne snovi; pomagajo tudi pri obdukcijah, kar je poglavje zase. Še posebej stresno pa je na mizo dobiti nekoga, ki ga poznaš.

Sledili so sestanki, reakcije vodstva, pojasnila, tudi ponudba za 20-odstotni dodatek za povečan obseg dela. »To za našo plačo ni nič, saj že itak dobimo dodatek do minimalne plače. S tem, da se dela tri izmene, vikende, praznike …,« pojasnita sogovornici in dodata, da so jim že do sedaj samo nalagali nove naloge in so vse sprejeli, tega pa niso mogli. »Za to moraš biti pripravljen, usposobljen.« Takšno delo je tako fizično kot psihično naporno, mnogi se zlomijo, kar nekaj naj bi se jih ob tem delu zlomilo, šlo na bolniško, poiskalo uteho v alkoholu, tudi naredilo samomor.

Že pripravljene nove pogodbe o zaposlitvi naj bi potem šle v uničenje, a še vedno je bila v zraku ideja, da naj bi tistim, ki bi prišli na novo, vendarle ponudili takšne pogodbe, ampak tudi to so umaknili, izvemo. Novih zaposlenih, ki bi opravljali to delo, pa preprosto ne dobijo, čeprav so bili razpisi in so celo znižali pogoje za opravljanje tega dela, nanj se lahko prijavijo celo nekvalificirani kadri, ki pa opravijo šestmesečno usposabljanje.

Kako medtem rešujejo problem prevoza umrlih? To delo so naložili sestram, ki so se sprva tudi uprle. V UKC Maribor namreč letno umre okoli 2000 bolnikov.

»Mi moramo poznati vsak vogal bolnišnice, saj moramo vedeti, kaj odnesti kam. A na koncu tretirajo naše delo kot neodgovorno, brez fizičnih in psihičnih obremenitev. Mi sploh nimamo odgovornega dela, pravijo. Če se kaj kje izgubi ali založi, pa smo vedno mi krivi,« o neprimernem odnosu do njih pove Antonija Šilec. »Smo se že hecali, da nam bodo počasi še košnjo trave okoli bolnice dali.« A vendar to delo opravljajo tudi ljudje, ki imajo različno, tudi visoko izobrazbo. »Dali smo vedeti, da nismo butlji. Ogromno dela opravimo, cenjeni in spoštovani pa nismo,« pravita sindikalistki in dodajata, da spremljata tudi pogajanja na državni ravni, kjer je njihova služba uvrščena v tako imenovano E skupino.

Mojca Matoz,
Marcelo Leal/Unsplash

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi novembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Share