Sindikati začeli zbirati podpise za referendum proti interventnemu zakonu

12. 5. 2026

Po včerajšnji potrditvi interventnega zakona (ZIURS) v državnem zboru so predstavniki sindikalnih central na današnji novinarski konferenci v predverju Doma sindikatov v Ljubljani ponovili svoje ocene, da intervencijski zakon prinaša številne negativne posledice za ljudi in državo ter velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov, predvsem pokojninskega in zdravstvenega. Zato so napovedali začetek zbiranja podpisov za pobudo za naknadni zakonodajni referendum.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je na novinarski konferenci opozoril, da je bil zakon sprejet, ne da bi se ga poskušalo prej uskladiti v socialnem dialogu. Kot je izpostavil, interventni zakon, ki so ga sindikati poimenovali Zakon za razkroj Slovenije, posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo.

 

»Gre za zakon, ki morda kratkoročno nekaterim prinaša nekoliko več, manjšini prinaša mnogo več. Njegov glavni problem je, da na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj,« je dejal Počivavšek. Opozoril je, da so že napovedani pozivi k posegom v plače v javnem sektorju, v pokojnine in ostale reze v proračunu: »Prepričani smo, da za takšno ravnanje, kakršno je predlagatelje vodilo pri sprejemu takega zakona, v slovenskem knjižnem jeziku obstaja izraz. Imenuje se pohlep.«

Branimir Štrukelj: Zakon ogroža kakovostne javne storitve

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je zakon označil za prelomno točko in močan signal, da se Slovenija ločuje od načel, ki so veliki večini prebivalcev zagotavljala znosno in dostojno življenje. »Trdno verjamemo v to, da je ključni razlog za znosno in dostojno življenje prebivalcev Slovenije prakticiranje socialne države, ki se lahko izvaja izključno preko socialnega dialoga,« je poudaril in dodal, da pri sprejemanju interventnega zakona socialnega dialoga sploh ni bilo. Po njegovem mnenju se tako nakazuje, da bodo sindikati kot zastopniki zaposlenih v prihodnje izločeni iz odločanja.

 

Štrukelj je opozoril tudi na ogrožanje kakovostnih javnih storitev, zlasti javnega zdravstva, na favoriziranje oblik dela, ki so za delavca manj ugodne in tvegane, ter na opuščanje načela solidarnosti. »Ta zakon nas ponovno obrača proti vzhodu, kjer imajo razpuščeno javno zdravstvo, kjer so sistemi skupnega dobrega v kolapsu, kjer so razlike velike in kjer socialnega dialoga ni. Zato je prav, da imajo ljudje možnost povedati, kaj si mislijo o tem globokem obratu v naši državi,« je sklenil.

Andrej Zorko: Interventni zakon pomeni razkroj socialne države

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je potrdil stališče sindikatov, da je treba storiti vse, kar je v njihovi moči, da se ohranijo solidarnost, medsebojna pomoč in dostopnost kakovostnih javnih storitev. »Gre za vsebino, ki ne samo, da pomeni razkroj socialne države, gre tudi za vsebino, ki mladim onemogoča sklepanje pogodb o zaposlitvi in s tem varnih zaposlitev,« je opozoril. Ob predvideni javnofinančni luknji v višini ene milijarde evrov to po njegovem mnenju pomeni tudi krčenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, slabšo kakovost in začetek razkroja javnega zdravstva.

 

Zorko se je obregnil tudi ob izjave, izrečene med obravnavo zakona v državnem zboru, pri čemer je posebej izpostavil besede poslanca NSi Aleksandra Reberška, da imajo zdaj oni škarje in platno v rokah in naj zato sindikati »sedijo, dajo mir in poslušajo«. »To so besede, ki dejansko izključujejo demokratičnost, ki izključujejo participativno demokracijo. In to je nekaj, na kar v 21. stoletju nikakor ne smemo pristati,« je bil jasen.

Glede oblike zakona je Zorko opozoril na nevarnost zlorabe instituta referenduma: »Nesprejemljivo je, da bi poslanke in poslanci katerekoli pozicije, leve ali desne, ali katerakoli vlada, dala v en zakon določbo, ki se nanaša na davke, in s tem preprečila možnost ljudem, da odločajo o tem, ali se strinjajo s predlagano rešitvijo ali ne. To je zloraba pravil.« Izrazil je prepričanje, da bo ustavno sodišče, v kolikor bi prišlo do zavrnitve referenduma s strani poslancev, dopustilo referendumsko vprašanje, in spomnil na podobno odločitev ob nekdanjem poskusu preprečitve referenduma o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Damjan Volf: Poslanci so povozili osnovne elemente pravne države

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf je dogajanje komentiral z besedami, da je to, kar se je včeraj zgodilo v hramu slovenske demokracije, žalostno, nedopustno in zagotovo zahteva širše ukrepanje. »Namesto da bi dali prednost socialnemu dialogu, namesto da bi dali prednost kolektivizmu in ne samo individualizmu najbogatejših, se je zgodilo, da so poslanci kot z buldožerjem povozili vse osnovne elemente socialne in pravne države,« je bil oster.

 

Volf je opozoril, da »fleksibilni delavec danes pomeni reven in bolan upokojenec jutri« ter pozval vse, ki jim ni vseeno za prihodnost, naj se pridružijo zbiranju podpisov za zakonodajni referendum. »Dejstvo je, da smo na križišču, kjer izbiramo, ali bo prevladala moč kapitala ali moč ljudstva. In moč ljudstva mora na koncu zmagati,« je sklenil.

V torek, 12. maja, so sindikati začeli z zbiranjem podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, ki bo trajalo 7 dni.

Sindikalne centrale so na današnji novinarski konferenci napovedale začetek zbiranja podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Zbiranje bo trajalo sedem dni, sedmi dan morajo biti podpisi vloženi v državni zbor, ki bo nato odločil o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Če bo državni zbor vmes sprejel sklep o nedopustnosti razpisa referenduma, se bodo sindikati obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.

Miha Poredoš