Skoraj vse, kar ste želeli vedeti o zimskem regresu, pa niste imeli koga vprašati

11. novembra 2025 je državni zbor sprejel Zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

V nadaljevanju podajamo povzetek ureditve zimskega regresa in osvetljujemo nekaj vprašanj, ki so se do sedaj postavila v zvezi z njo.

Upravičenost do izplačila zimskega regresa

Zimski regres je v zakonu opredeljen kot pravica, ki pripada vsem delavcem in delavkam v Republiki Sloveniji, in mora biti izplačan v denarni obliki. Izplačan mora biti najmanj v višini polovice minimalne plače.

Pravica do izplačila zimskega regresa je, kar se tiče pravne podlage, neodvisna od morebitnih pravic do izplačila božičnice ali poslovne uspešnosti, ki so opredeljene v kolektivnih pogodbah, zato nanje s tega vidika ne vpliva. Zgolj dejstvo, da mora biti zimski regres izplačan samo po sebi ne vpliva na druga upravičenja delavcev, ki se presojajo neodvisno glede na kriterije, ki so opredeljeni v kolektivnih pogodbah ali drugih aktih.

Enako, kot to velja za regres za letni dopust, tudi zimski regres delavcu, ki pri delodajalcu ni zaposlen celotno koledarsko leto, pripada v sorazmernem delu, glede na trajanje zaposlitve. To velja tudi za zimski regres za leto 2025. Tudi v primeru pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas pripada delavcu zimski regres v sorazmernem delu, razen za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s 67. ali 67. b členom Zakona o delovnih razmerjih (invalidi, bolniški stalež, starševstvo, delavec v režimu 80/90/100).

Zimski regres mora biti izplačan do 18. decembra tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila, vendar najpozneje do 31. marca naslednjega leta. Te možnosti v kolektivnih pogodbah ni mogoče določiti za javni sektor, prav tako pa te možnosti ni mogoče določiti v kolektivni pogodbi na ravni delodajalca ali v drugih aktih na ravni delodajalca.

Pomembno!

Zimski regres pripada vsem delavkam in delavcem v Republiki Sloveniji, v zasebnem in javnem sektorju, v višini polovice minimalne plače. Gre za novo pravico, izplačilo pa zapade 18. decembra in velja že za letošnje leto. Pripada vsem, ki so bili letos zaposleni, ne glede na to, ali so na dan zapadlosti zaposleni ali brezposelni. Izplačilo zimskega regresa se lahko pri delodajalcu v zasebnem sektorju zamakne do 31. marca naslednjega leta, in sicer v primeru nelikvidnosti delodajalca.

Kaj pa, če delavec ni bil zaposlen celotno koledarsko leto?

V tem primeru mu pripada sorazmerni del zimskega regresa. To velja tudi za delovna razmerja, ki so se zaključila pred 18. decembrom. Tudi svojim bivšim zaposlenim so delodajalci dolžni izplačati sorazmerni del zimskega regresa. Sorazmerni del regresa pa se izračuna po koledarskih dnevih. Za letošnje leto to pomeni 1,75 evra na dan trajanja delovnega razmerja. Zaokroževanje na mesece bi namreč lahko povzročilo diskriminacijo delavcev in delavk, ki so med letom zamenjali delodajalca.

Ali je izplačilo izvzeto iz izvršb?

Zimski regres ni izvzet iz izvršbe ali osebnega stečaja. V teh postopkih je obravnavan enako kot drugi prejemki iz delovnega razmerja.

Se je zimskemu regresu mogoče odpovedati?

Ne, delavec se pravici do zimskega regresa ne more odpovedati.

Kako pa je v primeru neizplačila?

Če zimski regres ne bo izplačan, bo delavec pridobil terjatev do delodajalca, ki je tudi iztožljiva v sodnem postopku. Članom in članicam sindikata bo tudi v teh primerih ZSSS zagotovila brezplačno pravno pomoč. Za delodajalca in odgovorno osebo pa so predvidene tudi globe, če zimskega regresa svojim delavkam in delavcem ne bi izplačal.

Kaj pa upokojenke in upokojenci?

Upokojenci in invalidi bodo prejeli zimski dodatek, in sicer za letos v višini 150 evrov, ki ga določa zakon o pravici do zimskega regresa, prejeli 17. decembra. Tistim, ki jim bo pravica do letnega dodatka za letos priznana naknadno, pa bo nakazan ob izplačilu rednih prejemkov za maj 2026.

Do zimskega dodatka so enako kot pri letnem dodatku v sorazmernem delu upravičeni upokojenci, ki se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, in prejemniki delne pokojnine ali sorazmernega dela pokojnine. Zimski dodatek se prav tako odmeri v sorazmernem delu, če je osnovna pravica priznana tekom koledarskega leta ali če je pravica prenehala tekom koledarskega leta.

Obdavčitev 

Zimski regres se do višine polovice minimalne plače ne všteva v davčno osnovo za dohodnino in se od njega ne plačajo prispevki. V kolikor bi bilo izplačilo zimskega regresa višje od polovice minimalne plače, pa se od presežka obračunajo davki in prispevki.

Izplačilo zimskega regresa se upošteva pri določanju davčne osnove za izplačilo poslovne uspešnosti, kar pomeni, da obe izplačili skupaj delita mejo ene povprečne plače v Sloveniji, kar se tiče oproščenosti plačila davka. Če torej izplačili zimskega regresa in poslovne uspešnosti skupaj presegata znesek povprečne plače v Republiki Sloveniji, se od razlike (od zneska nad povprečno plačo v RS) plačajo davki in prispevki, kar pa ne pomeni, da delavec do plačila poslovne uspešnosti ali božičnice ni upravičen, če so izpolnjeni kriteriji, ki so zanje določeni v ustreznih aktih. Izplačilo zimskega regresa namreč ne izključuje izplačila poslovne uspešnosti ali božičnice.

Sorazmerni del zimskega regresa

Kako pa je z upravičenostjo do zimskega regresa, v primeru da delavec ni bil zaposlen celotno koledarsko leto, in glede načina izračuna sorazmernega dela zimskega regresa? Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v 2. členu določa, da ima delavec oziroma delavka pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega lega, ima pravico do
sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.

Kot kriterij za upravičenost do zimskega regresa zakon torej določa delovno razmerje pri delodajalcu oziroma njegovo trajanje v sorazmerju s koledarskim letom. V tem se zimski regres po nekoliko razlikuje od ureditve regresa za letni dopust po zakonu o delovnih razmerjih, ki pravico do regresa za letni dopust povezuje s pravico do letnega dopusta. Če je delavec pri delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto brez prekinitve, mu pripada zimski regres v celotni višini. Če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen le del leta, se lahko pojavi eden od dveh primerov, in sicer je lahko delavec zaposlen pri delodajalcu nekaj celotnih mesecev (zaposli se z začetkom meseca in delovno razmerje preneha z zadnjim dnem meseca), tako delovno razmerje med strankama traja nekaj polnih mesecev, ali pa se delavec zaposli oziroma mu delovno razmerje preneha med mesecem. V prvem primeru je sorazmerni del zimskega regresa enostavno ugotoviti in delavcu pripada 1/12 zimskega regresa za vsak dopolnjen mesec delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu.

Če je delavec v času trajanja svojega delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu dopolnil le nekaj dni v posameznem mesecu, je treba sorazmerni del zimskega regresa ugotoviti na drugačen način. Ob tem je treba najprej ugotoviti, da je delavec zakonski pogoj za upravičenost do sorazmernega dela zimskega regresa, tj. trajanje delovnega razmerja, izpolnil, zato mu sorazmerni del zimskega regresa pripada. V takšnih primerih je treba sorazmerni del zimskega regresa izračunati sorazmerno po koledarskih dnevih trajanja delovnega razmerja, na način, da delavcu oziroma delavki za vsak koledarski dan pripada ustrezen del celotnega zneska zimskega regresa v koledarskem letu. Le na ta način namreč delodajalec v celoti zadosti zakonski obveznosti izplačila sorazmernega dela zimskega regresa iz 2. odstavka 2. člena zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Če bi v zgornjih primerih razlagali, da se sorazmerni del zimskega regresa obračunava zgolj po dopolnjenih polnih mesecih delovne dobe, bi prišli v položaj, kjer bi se delavci v enakem položaju obravnavali različno. Delavec, ki bi bil v celotnem koledarskem letu zaposlen pri istem delodajalcu in delavec, ki bi delodajalca zamenjal na način, da bi k novemu delodajalcu prešel z začetkom meseca brez prekinitve, bil prejela zimski regres v celotnem znesku, medtem ko bi delavec, ki je delodajalca zamenjal sredi meseca, pa je kljub temu dopolnil trajanje delovnega razmerja čez celotno koledarsko leto, bil upravičen zgolj do 11/12 zimskega regresa. Glede na to, da je edini kriterij za upravičenost do zimskega regresa oziroma njegovega sorazmernega dela, trajanje zaposlitve, bi bila takšna razlaga v nasprotju z zakonom. Skladno z navedenim smo mnenja, da je treba znesek sorazmernega dela zimskega regresa za delavca, ki mu je delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo na način, da v posameznem mesecu ni dopolnil trajanja delovnega razmerja v celotnem mesecu, izračunati na način, da delavcu za vsak koledarski dan pripada ustrezen del celotnega zneska zimskega regresa v koledarskem letu.

Posebna pravila za leto 2025

Ker gre pri zimskem regresu za novo pravico, ki ni bila upoštevana v obstoječih kolektivnih pogodbah dejavnosti, je za letošnje leto določeno posebno pravilo kar se tiče zamika izplačila v primeru nelikvidnosti delodajalca. Za leto 2025 velja, da lahko delodajalec izplača eno četrtino zimskega regresa do 18. decembra 2025, preostanek pa do 31. marca 2026. Te možnosti nima delodajalec, če je v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 izplačal dobiček, izvedel nakup lastnih delnic ali poslovnih deležev, izplačal poslovno uspešnost poslovodstvu. Pri tem se upošteva dejstvo, da je plačilo izvedeno v omenjenem obdobju, ne glede na to, če bi šlo na primer za plačilo uspešnosti za leto 2024, ki se je izvedlo v letu 2025. Ta možnost velja zgolj za delodajalce iz zasebnega sektorja.

Za leto 2025 lahko tako delodajalec v primeru nelikvidnosti zamakne plačilo zimskega regresa do 31. marca 2026, ne da bi to možnost vsebovala kolektivna pogodba dejavnosti.

V letu 2025 je določena tudi ugodnejša davčna obravnava zimskega regresa, in sicer velja, da je zimski regres razbremenjen plačila dohodnine do višine polovice minimalne plače, ne glede na morebitno izplačilo poslovne uspešnosti. Vendar pa ta davčna ugodnost velja le za zimski regres za leto 2025, ki bo v letu 2025 tudi izplačan, ne pa tudi za zimski regres, ki bo zamaknjen v plačilo leta 2026.

Zimski regres, prejet za letošnje leto, ki bo izplačan letos ali do 31. marca naslednjega leta, se ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in kot takšen ne bo vplival na višino socialnih transferjev, ki jih delavci oziroma delavke prejemajo.

Za leto 2025 sredstva za izplačilo zimskega regresa pri neposrednih uporabnikih proračuna, pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je država, in javnih gospodarskih zavodih, zagotavlja proračun.

Ker gre za novo pravico pričakujemo, da se bodo v praksi pojavljala vprašanja, na katera ta objava ne vsebuje odgovora. Da bomo lahko odgovore in pojasnila podajali čim bolj celovito vas prosimo, da morebitna vprašanja v zvezi z zimskim regresom pošljete na info@zsss.si.

Foto Towfiqu barbhuiya/Unsplash