3. november 2018: Evropski dan enakega plačila žensk in moških
30. 10. 2018
Letos evropski dan enakega plačila žensk in moških evropska komisija obeležuje na 3. november, ki simbolično označuje dan, ko ženske prenehajo prejemati plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti. Ženske v Evropi torej oddelajo skoraj dva meseca brezplačno v primerjavi z njihovimi moškimi kolegi.
Ženske v EU v povprečju zaslužijo za kar 16,2 odstotka manj kot moški. Primerjava podatkov po letih kaže, da plačna vrzel med spoloma vztraja na enaki ravni. V kolikor ne bo spodbud za doseganje enakega plačila žensk in moških, bodo ženske čakale še najmanj 70 let, da bodo enako plačane kot moški.
Med posameznimi državami obstajajo velike razlike v plačni vrzeli med spoloma. V Romuniji, Italiji, Luksemburgu, Belgiji, na Poljskem in v Sloveniji je plačna vrzel manjša od 8 odstotkov, v Avstriji, na Češkem, Nemčiji, Estoniji in Veliki Britaniji pa ta znaša več kot 20 odstotkov. V letu 2016 je bila najvišja razlika v plačah med spoloma v EU zabeležena v Estoniji (25,3 odstotka) in najnižja v Romuniji (5,2 odstotka).
V Sloveniji se plačna vrzel po letih povečuje. Če je ta v letu 2011 znašala 3,3 odstotka in je bila najnižja v EU, se je od takrat v letu 2012 povečala na 4,5 odstotka, v letu 2014 na 7 odstotkov, v letu 2015 pa je znašala že kar 8,1 odstotka ter se v letu 2016 zmanjšala na 7,8 odstotka.
Dejavniki, ki vplivajo na plačno vrzel med spoloma so različni in med seboj prepleteni:
– Ženske so pogosteje zaposlene za skrajšani delovni čas in zaradi skrbi za družino pogosteje zapustijo trg dela v primerjavi z moškimi. To ima velik vpliva na višino njihovih pokojnin. V Evropi ženske v povprečju prejemajo kar 39 odstotkov nižje pokojnine od moških, v Sloveniji 24 odstotkov (EIGE, 2012).
– Ne glede na sektor ženske težje in redkeje napredujejo kot moški kolegi. V povprečju ženske v Evropi zasedajo le 36 odstotkov vodilnih položajev.
– Segregacija v izobraževanju in v zaposlovanju. Ženske se množično zaposlujejo v sektorjih, ki so nižje vrednoteni in posledično nižje plačani. Kar 80 odstotkov zaposlenih v dejavnosti zdravstva, socialnega skrbstva in izobraževanja predstavljajo ženske. Na drugi strani pa ženske zavzemajo le tretjino zaposlitev v sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
– Ženske prevzemajo primarno skrb za družino. Medtem ko zaposleni moški v povprečju porabijo 9 ur na teden za neplačano delo, zaposlene ženske temu namenijo kar 22 ur na teden kar predstavlja dodaten skrajšani delovnik.
– Diskriminacija pri plačilu kljub zakonski prepovedi še vedno prispeva k plačni vrzeli med spoloma.
Eden izmed načinov, kako se lotiti reševanja tega vprašanja. je zmanjševanje neenakosti med spoloma na področju usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja. Evropska komisija je 26. aprila 2017 v okviru Evropskega stebra socialnih pravic predstavila zakonodajne in nezakonodajne predloge o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, da bi materam, očetom ter oskrbovalcem omogočila več pravic in boljšo prožnost ter zaščito pri oskrbi otrok in odraslih družinskih članov oziroma članic. Med drugim predlog direktive vključuje pravico očetov do 10-dnevnega očetovskega dopusta ob rojstvu otroka in pravico do oskrbovalskega dopusta, starševski dopust pa bi postal individualna in neprenosljiva pravica žensk in moških. To bi dalo spodbudo moškim, da prevzamejo svoj del skrbi za otroke in hkrati povečalo udeležbo žensk na trgu dela.
Po raziskavi Eurobarometra – ki jo izvedla Evropska komisija znotraj te iniciative – kar 40 odstotkov delavk in delavcev v Sloveniji poroča, da nima možnosti koriščenja prožnih oblik dela(povprečje v EU 31 odstotkov). 22 odstotkov delavk in delavcev v Sloveniji se strinja s trditvijo, da koriščenje prožnih oblik dela negativno vpliva na kariero, 24 odstotkov pa jih verjame, da je to negativno sprejeto s strani sodelavk in sodelavcev. 44 odstotkov jih meni, da ženske lažje koristijo družinske dopuste (v EU je takšnega mnenja več kot polovica vprašanih). Najpomembnejša dejavnika, ki bi očete spodbudila k koriščenju starševskega dopusta, pa sta višina nadomestila in možnost koriščenja dopusta po delih ali v obliki skrajšanega delovnega časa. Kot pomemben dejavnik se je izkazala tudi podpora vodstva in sodelavcev.
Pogajanja med evropskim parlamentom in svetom so še v teku, dogovor pa se po ocenah Evropske komisije lahko doseže že do konca leta. Evropska komisija je zato vse deležnike pozvala k čimprejšnjem sprejetju zakonodaje in dosegi ambicioznega kompromisa.
Nalagam ...