Z novinarske konference ZSSS in SDTS po presoji ustavnega sodišča o prostovoljnih vključitvah v obvezno pokojninsko zavarovanje: V pravni red te države ni moč zaupati
16. 5. 2016Na novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) so v ponedeljek, 15. 5. 2016, glede odločitve ustavnega sodišča o ustavnosti 4. in 5. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki prostovoljnih vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje ne upošteva več kot pokojninsko dobo brez dokupa, spregovorili predsednik ZSSS Dušan Semolič, izvršna sekretarja ZSSS – Lučka Böhm in Andrej Zorko ter predsednik SDTS Ladi Rožič.
»Ne vem, kaj je narobe s to državo, da večkrat, ko delavci iščejo pravico, ki jim je bila dana z zakoni, to pravico gladko odvzame. Na ZSSS odločitev ustavnega sodišča enostavno obsojamo! Legalizirala se je tatvina, ljudje so prevarani! Med temi ljudmi je velika večina brezposelnih, mnogi zaradi stečajev, mnogi, ker so starejši od 50 let, so ljudje, ki delajo za skrajšani delovni čas. Skratka, gre za ranljive skupine, ki so verjele državi in so plačevale prispevke, ki so bili v dani situaciji pogosto za posameznike izjemno visoki. Zdaj jim je država to pravico, te vplačane prispevke vzela. Za nazaj,« je bil kritičen predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm je spomnila, da sta ZSSS in SDTS zahtevo o presoji ustavnosti 4. in 5. člena ZPIZ-2 vložila na ustavno sodišče 21. oktobra 2013. Skoraj tri leta kasneje pa je ustavno sodišče zavrnilo zahtevek. Po ZPIZ-1 so se za prostovoljni vstop v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje večinoma odločali brezposelni, ki jim je pretekla pravica do nadomestila za brezposelnost. Zneske so vplačevali, da bi čim prej izpolnili pokojninske pogoje. Šlo je večinoma za starejše zaposlene, iz podjetij v stečajih, ki so praktično nezaposljivi. Tovrstno plačevanje jim je, celo z brošuro, svetoval Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Druga velika skupina so bili delavci, zaposleni za krajši delovni čas, ki so se dodatno zavarovali za manjkajoči del delovnega časa in do polnega delovnega časa. Po ZPIZ-1 je na ta način pridobljena doba štela kot pokojninska doba brez dokupa, ZPIZ-2 jo je spremenil v pokojninsko dobo z dokupom, kar je ljudi, ki so to kupovali v skladu z obstoječim zakonom in prepričevanjem države, postavilo v bistveno slabši položaj.
»Šokirani smo. Niti pomislili nismo, da bo ustavno sodišče gladko povozilo 155. člen ustave, kjer je jasno zapisano, da zakoni ne morejo posegati za nazaj, razen, če je to v javnem interesu in ne gre za že pridobljene pravice. Po našem mnenju seveda gre za že pridobljene pravice, a je žal večjo težo kot pravičnost do posameznika imelo javno dobro, torej pokojninska blagajna,« je poudaril izvršni sekretar Andrej Zorko.
Ustavno sodišče je v tem primeru torej tehtalo med že pridobljeno pravico in med stanjem v pokojninski blagajni. Odločitev ustavnega sodišča je sporočilo, ki pravi: ne zaupajte pravni državi, ne zaupajte obstoječemu pokojninskemu sistemu, ker se ta lahko kadarkoli spremeni. Še huje, ustavno sodišče nam vsem sporoča: če vam zakon danes nekaj obljublja, mu ne zaupajte, država ga lahko že jutri spremeni, za nazaj!
Na ZSSS se s tako odločitvijo ne moremo sprijazniti. Zavedamo se, da je ustavno sodišče zadnja inštanca v Sloveniji, ne pa tudi v Evropi. Odločbo bomo zelo skrbno proučili, navedli argumente, ki bodo spodbijali odločitev ustavnega sodišča in pravico iskali v Evropi. Temeljno vprašanje ni, ali bo pokojninska blagajna vzdržna, vprašanje je, ali je z zakonom dopustno poseči nazaj in za nazaj vzeti pravice. To je začetek sistema, kjer kapital prevlada nad pravičnostjo in nad zaupanjem v pravno državo, je še poudaril Zorko.
Po izdani odločbi prejemamo na desetine klicev ljudi, ki nam sporočajo eno samo stvar: v pravni red te države ni moč zaupati, javni interes je prevladal nad pravico malih ljudi, je bil oster sekretar SDTS Ladi Rožič. Govorimo o približno 12 milijonih evrov na letni ravni, kolikor bi Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje moral več izplačati ljudem. Ob milijardah, ki smo jih zmetali za banke, je to zanemarljivo.
Dejstvo je, da je ustavno sodišče razsodilo za nazaj. Povozilo je načelo solidarnosti, vzajemnosti in redistribucije. V drugem členu ustave piše, da smo socialna država. Danes vsaj 25.000 ljudi več v to ne verjame. Ni vprašanje, ali gremo na evropsko sodišče, vprašanje je, kaj sporočamo mladim! Sporočamo jim: ne vplačujte v drugi, ne vplačujte v 3. steber, ZPIZ-3 vam lahko vse vzame, je še poudaril.