Osemdesetletnica Delavske enotnosti: Od spominov in voščil do okrogle mize ter slastne torte

9. 12. 2022

Osemdeseto obletnico izida prve številke Delavske enotnosti, izšla je 20. novembra 1942, smo na zadnji novembrski dan v Domu sindikatov praznovali tako, kot se spodobi, v dobri družbi, s spomini, razstavo, slastno torto, voščili, tudi filmskimi, in seveda s kritičnimi besedami, ki se jih naše glasilo nikoli ni branilo.

Prireditev je povezoval Gregor Inkret, novinar Delavske enotnosti, tudi urednik tematskih številk in spletnih strani ZSSS. Uvodoma je pojasnil, kako je med 2. svetovno vojno v ilegali začela izhajati Delavska enotnost in kako se je njen položaj spreminjal skozi zgodovino.

Najprej je besedo dobil slavnostni govornik državni sekretar ministrstva za kulturo Marko Rusjan. Poleg voščila v imenu ministrstva je poudaril, da je Delavska enotnost »verjetno eden najstarejših medijev na Slovenskem«, ki je bil ustanovljen za ozaveščanje delavcev in njihovo pripravo na družbene spremembe, saj povratek v čas pred vojno ni bil več mogoč. Po njegovem se danes prav tako, če ne še bolj, zavedamo pomena delavskega medija, ki prikazuje delavsko, sindikalno plat, položaj delavskega razreda v družbi in poleg najbolj grobih oblik izkoriščanja tudi bolj subtilne oblike kršenja pravic, ki jih v drugih medijih ni toliko zaznati. Informiranje delavcem omogoča opolnomočenje in lažje uveljavljanje svojih pravic, enotno zastopanje delavskih interesov ter širjenje, ne pa krčenje pravic.

Nagovor predsednice ZSSS Lidije Jerkič, ki je svojo neudeležbo opravičila, je bil posnet. V njem je med drugim izrazila pomen in vlogo enotnosti, sindikalnega medija in drugih kanalov obveščanja ter Delavski enotnosti zaželela, da bi dočakala tudi sto let.

Sledil je eden od vrhuncev dogodka, kratki predstavitveni film o našem glasilu, ki ga je posnel, zmontiral, zrežiral, skratka v celoti ustvaril naš novinarski kolega Miha Poredoš. V njem smo sedanji in pretekli protagonisti Delavske enotnosti povedali svoje izkušnje pri delu, opozorili na okoliščine in pomen ustvarjanja tega časopisa pa tudi razmišljali o njegovi prihodnosti. V odjavni špici filma pa je njegov avtor nanizal tudi imena številnih drugih soustvarjalk in soustvarjalcev Delavske enotnosti. Film si bo mogoče v kratkem ogledati tudi prek spletnih kanalov ZSSS.

Sindikati potrebujemo medije, mediji pa sindikate, je pokazala okrogla miza. Foto M. M.

Slovesnost je bila tudi priložnost, da smo se poklonili spominu na pred skoraj dvema letoma umrlega dolgoletnega urednika Delavske enotnosti Frančka Kavčiča S svojim delom je vidno zaznamoval zgodovino našega glasila, zaslužen pa je tudi za to, da je prišlo pod okrilje ZSSS. Pred petimi leti je uredil (in dobršen del tudi napisal) monografijo Delavsko gibanje in delavska enotnost, ki je izšla ob 75-letnici Delavske enotnosti in postala pomemben dokument časa in gibanja. Vsak, ki je to čutil, je lahko z minuto molka v sebi zapisal kakšno misel zanj v spominsko knjigo.

Delavska enotnost kot valilnica idej

Vsebinski vrhunec dogodka je bila okrogla miza o dogajanju v medijski krajini, položaju medijskih delavk in delavcev ter delavski enotnosti z malo in veliko začetnico, z zanimivima sogovornicama in sogovornikoma. Vodil jo je Gregor Inkret. Predavateljica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem in aktivistka Sandra Bašič Hrvatin je o aktualnem dogajanju v zvezi z referendumom o zakonu o RTV Slovenija povedala, da je po mesecu dni na terenu spoznala, da veliko ljudi podpira zakon, pričakovali bi pa, da ministrstvo naredi svoje, ne pa da civilna družba namesto njega bije ta boj in da dan po referendumu na RTV ni nobenih sprememb. Marko Rusjan z ministrstva za kulturo je sicer pojasnil, da je vlada imela scenarij na mizi že maja, da pa jim je uspešen referendum dal dodatno legitimnost za dodatne ukrepe. Urška Valjavec, novinarka Radia Slovenija, je dodala, da Radio Slovenija ni tako zelo tarča političnih napadov, gre pa pri RTV za simbolno zmago; čaka nas še ustavna presoja in poteklo bo še nekaj časa, da bo kolegicam in kolegom na televiziji lahko zares odleglo. Tudi upokojenega novinarja Delavske enotnosti Tomaža Kšelo rezultat referenduma ni presenetil, saj opaža, da se je v Sloveniji politično prebudil cel družbeni sloj, imenoval ga je srednji sloj z veliko znanja in manj zasledovanja osebnih koristi, zato je prišlo do večjih sprememb. Vsi se bomo morali, tudi sindikati, zelo potruditi za ohranitev solidarne, čuteče in socialne družbe, je opozoril.

Delavske teme naj postanejo dominantne

Profesorica Sandra Bašič Hrvatin je opozorila tudi na problem uporabe neoliberalnih izrazov, kot je »trg dela«; stvari je treba imenovati s pravimi besedami. »Trg dela ne deluje, še posebej ne deluje za delavke in delavce,« je poudarila in dodala, da je jezik prva raven, največ pa je mogoče narediti s tem, da teme, ki so povezane z delavstvom, postanejo dominantne. Po njenem je vloga Delavske enotnosti tudi ta, da delavce opozarja, da brez njihovega dela ta družba ne bi obstajala; oni so tisti, ki jo vlečejo naprej. Vlogo Delavske enotnosti vidi v tem, da gre tudi onkraj sindikalizma, da odpira nekatere teme in postane »referenčni medij« za vse druge medije. Morali pa bi povezati tudi druge kanale obveščanja, je še poudarila.

Kšela vidi Delavsko enotnost v kontekstu delavskega gibanja, to pa traja v Sloveniji nekaj dalj kot 160 let; šele z njim se je Slovenija začela resno razvijati. Pred industrijsko revolucijo Slovenija ni imela delavstva, niti svojega meščanstva, večina prebivalstva je bila podeželskega, tj. kmetov, dninarjev, viničarjev ipd. Zelo pomembna pa je tudi ustanovitev ljubljanske univerze, kjer je naš narod začel izobraževati svojo lastno inteligenco. Polovico tega časa je bila Delavska enotnost valilnica kadrov in idej tega delavskega gibanja, saj resno gibanje ni mogoče brez možnosti soočanja mnenj, polemik, programov. »Gibanje, delavsko in sindikalno, brez časopisa in teh kanalov me pravzaprav spominja na orkester, ki ima lahko odlične člane, a brez dobrih instrumentov se ne sliši, kaj igra,« je bil nazoren Kšela.

Bolj levo, bolj v osrčje delavstva, bolj na teren

Sandra Bašič Hrvatin, ki je tudi sama sindikalna zaupnica enega sindikata in prostovoljka drugega, meni, da je za vsakega od nas sindikalno gibanje izredno pomembno. Vsi, ki imajo moč, priložnost in možnost javno govoriti, so dolžni tudi opozarjati na sindikalne teme, je poudarila. Delavska enotnost je »enostavno medij« in retorika o tem, da so mediji levi, desni je po njenem problematična, saj pozabljamo, kaj je medij. Ta mora biti profesionalen, mora skrbeti za svoje zaposlene, mora odpirati teme, za katere novinarji sami, ki delajo na terenu, vedo, da so pomembne. Opozorila je tudi na to, da je problematično, da morajo mediji preživeti na trgu oglaševanja, kjer pa delavci niso močni. »Če Delavska enotnost razmišlja o prihodnosti, imam nasvet: bolj levo, bolj v osrčje delavstva, bolj na teren, dajati besede tistim, ki zadeve spreminjajo na mikroravni, in predvsem delati medij, ki ga bodo vsi radi brali

Čokoladna in sadna, vsem je šla v slast. Foto M. M.

 

Urška Valjavec misli, da so sindikalne teme zelo pomembne, kot take jih predstavi svojim urednikom. Pomembno se ji zdi predstaviti zgodbe z vidika posameznika, več je po njenem treba narediti na tem. Sama pritiskov po prisilni uravnoteženosti poročanja nikoli ni čutila, se pa trudi predstavljati različne vidike zgodb.

Krepiti delavske medije

Marko Rusjan je poudaril, da je delavski medij izredno pomemben. Spomnil je na javni razpis za sofinanciranje medijskih programov ministrstva za kulturo. Slovenija po njegovih besedah trenutno nima medijske strategije, njihovi načrti so nekoliko zastali tudi zaradi dogajanja okoli RTV-ja, je priznal. Pripravljajo prenovo medijske zakonodaje, treba pa je po njegovo tudi definirati javni interes na področju medijev, in to je prav gotovo obveščanje in obravnavanje tem delavstva. Poudaril je tudi, da ima Delavska enotnost to prednost, da ni podvržena tekmi za branost, za klik, kar pri zasebnih lastnikih igra veliko vlogo in med drugim tudi producira sovražni govor.

Ciril Brajer: »Delavec ima vedno prav, šefe je treba je***«. Foto M. M.
Ivo Kuljaj: Z Delavsko enotnostjo je treba delavstvu dati besedo, saj od tod izvira delavska moč. Foto M. M.
Jožica Dorniš (v ospredju): Vzajemnost je začela izhajati kot priloga Delavske enotnosti. Foto M. P.

 

Sandra Bašič Hrvatin je povedala, da »medijski trg« letno obrne približno 600 milijonov evrov, ministrstvo za kulturo razpisuje za 2,9 milijona evrov sredstev, kar še kaplja v morje ni. Resno je treba razmišljati o vlogi medijev v družbi in kaj se od njih pričakuje. Med 2100 vpisanimi v razvid medijev so tudi takšni, ki niso mediji, med njimi je tudi propaganda; novinarji pa imenujemo tudi ljudi, ki so propagandisti, oglaševalci ipd. Temu je pritrdil tudi Rusjan in povedal, da je njihova pomembna naloga ustvarjanje takega medijskega okolja, da se bodo ohranili tudi neodvisni mediji. Po besedah Tomaža Kšele je imela Delavska enotnost pred tranzicijo skupaj z Mladino najbolj opozicijski značaj. Potem pa se je skupaj s sindikalizmom sama znašla v tranziciji in v določenem obdobju končala s samo dvema zaposlenima. Do danes se je stanje malo izboljšalo, a ne bistveno, saj z dvema, tremi ljudmi ni mogoče biti dovolj na terenu, spremljati zgodbe. Spomnil je na to, kako veliko ceno tranzicije je plačalo delavstvo in kako zelo so mu sindikati pomagali dobiti in ohraniti pravice. S tem so bili povezani novinarji Delavske enotnosti, to obdobje še vedno traja, a danes lahko ta časopis deluje tudi programsko. Če ne bi bilo te enotne »ideologije«, bi se sindikati »raztreščili«, je opozoril in provokativno vprašal, ali bo ZSSS vzdržala, da ne bo padla pod vpliv političnih strank.

Vzajemnost del Delavske enotnosti

V razpravi se je oglasila tudi Jožica Dorniš, odgovorna urednica Vzajemnosti, revije za upokojence. Spomnila je na to, da je Vzajemnost začela izhajati leta 1974 in je bila priloga Delavske enotnosti do leta 1985. Delavstvo in upokojenci so velika skupina, ki je pogosto odrinjena, podcenjena, je dejala. Vzajemnost je danes mesečnik, in čeprav ni v prosti prodaji, je eden bolj nakladnih medijev v Sloveniji ter živi predvsem od naročnikov in, žal, vse manj oglaševanja. Opozorila je na neprimerno in sporno medijsko zakonodajo, ki velja že dolgo in se vmes ni nič spreminjala, zato ker je ustrezala tudi drugim vladam. Sedanja naj opravi javno razpravo in v zakonodaji loči, kaj je medij in kaj ni.

Zagrizen delavski boj

Po besedah Sandre Bašič Hrvatin imajo sindikati prihodnost, a morajo narediti samorefleksijo in se vprašati o svoji temeljni nalogi, to pa je zagrizen boj za delavske pravice, do konca. In četudi ostanejo brez podpore politike, bodo imeli podporo delavstva.

Ivo Kuljaj, nekdanji urednik Delavske enotnosti, je opozoril na obdobje iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Delavska enotnost doživljala blokade pri distribuciji, saj so direktorji in partijski sekretarji celo pošiljali svoje aktiviste po kioskih, da jo pokupijo, da ne bi nihče bral, kaj v njej piše. Bili so tudi predmet udbaškega zasledovanja, prisluškovanja ipd. Delavska enotnost je takrat ogromno prispevala k demokratizaciji slovenskega medijskega prostora in bila je zgodovinska priložnost, da razširi svoja krila s sodobnimi pristopi. Izrazil je razočaranje, da Delavska enotnost izhaja na štirinajst dni z »nekim lepakom« in da ob njenem pomembnem jubileju ni prisotnih medijskih hiš, niti predsednika vlade. Stvari je po njegovo treba postaviti na novo, drugače in z Delavsko enotnostjo delavstvu dati besedo, saj od tod izvira delavska moč. Vprašal se je tudi, kaj je z odnosi z javnostmi v ZSSS. Ciril Brajer, prav tako nekdanji zaposleni Delavske enotnosti, je opozoril, da to, da je dala besedo delavkam in delavcem, pogosto ni bilo všeč delavskim voditeljem. Prav oni so bili tisti, ki je niso rešili pred stečajem. Ko je sam prišel na ta medij, je izvedel, da velja pravilo: »Delavec ima vedno prav, šefe je treba je***«.

Razpravo smo seveda nadaljevali z neformalnim druženjem in, kakor se tudi spodobi, s torto, na kateri smo upihnili osem svečk.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta zapis je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi decembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Share