Dobro je vedeti: kakšne spremembe v resnici prinaša pokojninska reforma?

14. 5. 2025

Delimo nekaj glavnih poudarkov iz predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma iz t. i. pokojninske reforme, ki so jo socialni partnerji potrdili pred kratkim. Kaj se dejansko spreminja, zakaj je bila reforma sploh potrebna in podobno, vključno s konkretnimi številkami.

Zakaj je predsedstvo ZSSS 1. aprila 2025 potrdilo dogovor socialnih partnerjev o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju?

Pokojninski sistem je treba pravočasno pripraviti na demografski prehod

Trenutno 989.365 delavk in delavcev in samozaposlenih od svojih plač plačuje prispevke za pokojnine 651.083 upokojenk in upokojencev. Število slednjih pa raste naprej in števili zavarovancev in upokojencev se bosta po letu 2040 postopoma skoraj izenačili. Reforma je potrebna, da bo jutrišnja aktivna generacija zmogla zagotoviti pokojnine za jutrišnjo upokojeno generacijo.

Pokojninska reforma mora biti pravična

Predsedstvo ZSSS je 13. septembra 2023 sprejelo izhodišča za pogajanja o pokojninski reformi in v njih določilo cilje, ki jih je treba na pogajanjih doseči:

• dolgoročno vzdržno financiranje,
• izenačenje prispevkov drugih kategorij zavarovancev s prispevki delavcev,
• dostojnost pokojnin in letnega dodatka,
• usklajevanje pokojnin, ki ohranja njihovo vrednost,
• 40 let dela dovolj za starostno pokojnino,
• pravični upokojitveni pogoji za industrijske in storitvene delavce,
• olajšanje delovnih obremenitev starejših delavcev,
• izboljšanje invalidskih pokojnin in nadomestil,
• delavcem dostopno zavarovanje v drugem pokojninskem stebru,
• pravično poklicno zavarovanje.

Pogajali se nismo le s srcem, ampak tudi z argumenti. Večina ciljev je bila s podpisom dogovora dosežena. V nadaljevanju je naš nabor elementov reforme, ki smo jih predlagali, da bi zagotovili pravičnost za delavke in delavce. Ni nam pa uspelo izenačiti delodajalske prispevne stopnje z delavsko. ZSSS se zavezuje, da bo še naprej terjala izenačitev obojih prispevnih stopenj.

---

Upokojitveni pogoji morajo biti dosegljivi

V Sloveniji se danes ljudje v povprečju upokojijo pri starosti 62 let. Pogajalci ZSSS smo zahtevali in dosegli, da se za večino ljudi upokojitveni pogoji v naslednjih 15 letih ne bodo opazno spremenili, saj je cilj reforme finančna vzdržnost pokojninskega sistema šele po letu 2040:

• Prehodno obdobje: Ciljna upokojitvena starost se začne dvigati po 3 mesece na leto postopoma v obdobju med letoma 2028 in 2034.
• 40 let pokojninske dobe: Še vedno zadoščajo za starostno pokojnino! Analize so pokazale, da se bo na podlagi 40 let pokojninske dobe do 2040 upokojilo več kot 80 % ljudi. Upokojitev pri starosti 67 let bo tudi po izteku prehodnega obdobja izjema.
• Mogoča bo upokojitev že pri starosti 58 oziroma 57 let v kombinaciji s 40 let pokojninske dobe: Industrijski in storitveni delavci, ki so začeli delati kot najstniki in opravljali težka fizična dela ter zbrali 40 let pokojninske dobe, se bodo lahko na podlagi olajšav na upokojitveno starost na račun otrok, vojaškega roka in zavarovalne dobe pred 20. letom tudi v bodoče upokojevali pri največ starosti 57 (ženske) oziroma 58 let (moški).
• Upokojitev pri starosti 63 let v kombinaciji z 38 leti pokojninske dobe: Možnost za tiste, ki nikoli ne bodo zbrali 40 let pokojninske dobe, bo upokojitev pri 63 letih na račun olajšav za otroke in obveznega vojaškega roka ter doseženih 38 let pokojninske dobe.

Referenčno/obračunsko obdobje za pokojninsko osnovo

• Prehodno obdobje za daljšanje referenčnega obdobja 2028–2034 na najugodnejših zaporednih 40 let.
• Izloči se pet let najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove in čas začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Pri pokojninski dobi nad 40 let se izloči dodatna manj ugodna leta.
• Podaljšanje referenčnega obdobja za pokojninsko osnovo naj bi spodbudilo samozaposlene, da plačujejo enake prispevke za pokojninsko zavarovanje kot delavci in si s tem ne le zagotovijo dostojne lastne pokojnine ampak tudi izboljšajo finančno vzdržnost pokojninske blagajne.

Za 40 let pokojninske dobe 70 odstotkov odmere pokojnine od pokojninske osnove

Posvetovanja ZSSS s članstvom so pokazala, da je dostojna višina pokojnin zanje pomembna. Prihodnji upokojenci lahko pričakujejo boljšo odmero pokojnin od dosedanjih.

• Prehodno obdobje: Odmera pokojnine od pokojninske osnove se postopoma zvišuje v prehodnem obdobju 2028–2034.
• 70-odstotna odmera za 40 let pokojninske dobe: Da se pokojnine ne bi znižale zaradi daljšanja referenčnega obdobja za pokojninsko osnovo, je ZSSS na podlagi lastnih izračunov namesto sedanjih 63,5 odstotka zahtevala 72 odstotkov in dosegla 70-odstotno odmero za 40 let pokojninske dobe.
• Možnost zvišanja odmernega odstotka nad 70 odstotkov:

1. 1. 1. Do 2 odstotkov na račun obveznega služenja vojaškega roka,
      2. Do 4,8 odstotka na račun otrok,
      3. Namesto 1,6 odstotka po 3-odstotne odmere za 41., 42. in 43. leto pokojninske dobe, tudi za tiste, ki še nimajo starostnega pogoja
      4. V prehodnem obdobju se bo postopno odpravilo maluse za predčasno upokojitev na račun dokupljene dobe.

Za 22 odstotkov višje invalidske pokojnine in nadomestila

ZSSS se je na pogajala za višjo socialno varnost delovnih invalidov:

• Prišteta doba: Dve tretjini namesto polovice obdobja za prišteto dobo, kar bo pomembno zvišalo invalidske pokojnine in posledično tudi denarna nadomestila delovnih invalidov,
• Najnižja mogoča odmera invalidske pokojnine od najnižje pokojninske osnove: 50 odstotkov namesto dosedanjih 41 odstotkov (velja tudi za že upokojene),
• Najnižja mogoča odmera invalidske pokojnine od lastne pokojninske osnove: zvišano na 50 odstotkov,
• Denarna nadomestila delovnim invalidom: 22-odstotno višja odmera nadomestil delovnim invalidom II. kategorije in tistim, ki delajo polovični delovni čas

Za 14,3 odstotkov višje vdovske pokojnine

To izboljšuje gmotni položaj samskih upokojenk/upokojencev: (postopen) dvig odmere vdovskih pokojnin s 70 odstotkov na 80 odstotkov pokojninske osnove že v letu 2027.

Izboljšave za današnje upokojence

ZSSS se je pogajala tudi za izboljšanje položaja današnjih upokojencev in upokojenk.

• Usklajevanje pokojnin:

1. Ohranitev rasti plač v formuli za usklajevanje pokojnin,
2. Prvih pet let prehodnega obdobja 50-odstotni delež rasti plač v formuli za usklajevanje pokojnin,
3. Najmanj vsakih pet let socialni partnerji in vlada obravnavajo primernost formule za usklajevanje pokojnin z vidika gmotnega položaja upokojenk in upokojencev,
4. Ohranjena je možnost dodatnih izrednih uskladitev pokojnin na predlog Sveta ZPIZ.

• Letni dodatek: Postane sistemska pravica, določena v 5-ih dohodkovnih razredih.
• Zimski dodatek: Že od 2025 dalje je to nova pravica upokojencev. V prehodnem obdobju se postopno viša od 150 eurov v letu 2025 do 230 eurov v letu 2029.
• Varstveni dodatek: V skladu z dogovorom o pokojninski reformi so bile naknadno v prehodne določbe ZPIZ-2O dodane dopolnitve Zakona o socialno-varstvenih prejemkih, , s katero se prilagaja varstveni dodatek tako, da ta postaja letna pravica, ki se podaljšuje po uradni dolžnosti (podobno, kot velja pri otroškem dodatku), in da so do njega upravičeni upokojenke/upokojenci ne glede na starost in da se pri postopku ugotavljanja upravičenosti ne bo več  preverjalo možnosti preživljanja s strani polnoletnih otrok.

Znižanje delovnih obveznosti za starejše delavke in delavce

V skladu z dogovorom o pokojninski reformi je bilo maja 2025 v predlogu sprememb zakona o urejanju trga dela predlagano, da se delodajalec in delavec, ki je dopolnil starost 58 let, lahko v času trajanja delovnega razmerja s spremembo pogodbe o zaposlitvi dogovorita, da bo delavec opravljal delo s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, za kar bo prejemal 90 odstotkov plače in 100-odstotne prispevke za pokojninsko zavarovanje.