Poziv k izvajanju akcijskih načrtov za varovanje pred vročino na delovnem mestu – Svetovna zdravstvena in meteorološka organizacija o podnebnih spremembah in toplotnem stresu pri delu

26. 8. 2025

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu sporoča, da sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) pred kratkim objavili skupno tehnično poročilo in smernice z naslovom Podnebne spremembe in toplotni stres na delovnem mestu, v katerih poudarjata vse večje globalne zdravstvene izzive, ki jih ekstremna vročina predstavlja za delavstvo.

Ker podnebne spremembe povzročajo pogostejše in intenzivnejše vročinske valove, mnogi delavci in delavke, ki so redno izpostavljeni nevarnim vročinskim razmeram, že čutijo zdravstvene posledice naraščajočih temperatur. Zlasti jih občutijo fizični delavci v sektorjih, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in ribištvo. Vedno pogostejši vročinski valovi povzročajo tudi zdravstvene težave za ranljive skupine prebivalstva v državah v razvoju, kot so otroci, starejši odrasli in prebivalstvo z nizkimi dohodki.

»Toplotni stres že škoduje zdravju in preživetju milijard delavk in delavcev, zlasti v najbolj ranljivih skupnostih,« je dejal Jeremy Farrar, pomočnik generalnega direktorja WHO za promocijo zdravja, preprečevanje bolezni in oskrbo. »Te nove smernice ponujajo praktične, na dokazih temelječe rešitve za zaščito življenj, za zmanjšanje neenakosti in oblikovanje bolj odporne delovne sile na planetu, ki se segreva.«

Novo poročilo in tehnične smernice temeljijo na petih desetletjih raziskav in dokazov, da naraščajoče temperature močno vplivajo na zdravje in produktivnost delavstva. WMO poroča, da je bilo leto 2024 najtoplejše leto doslej. Dnevne temperature nad 40 stopinjami Celzija in celo nad 50 stopinjami Celzija postajajo vse pogostejše, kar jasno kaže, da je treba nemudoma ukrepati, da se zmanjša vse hujši vpliv toplotnega stresa na delavce po vsem svetu.

»Toplotni stres na delovnem mestu je postal globalni družbeni izziv, ki ni več omejen na države v bližini ekvatorja, kot je pokazal nedavni vročinski val v Evropi,« je dejal namestnik generalnega sekretarja WMO Ko Barrett. »Zaščita delavstva pred ekstremno vročino ni le nujna za zdravje, ampak je tudi gospodarsko nujna.«

Ključne ugotovitve iz poročila so:

• Pogostost in intenzivnost ekstremnih vročinskih pojavov sta se močno povečali, kar povečuje tudi tveganje za delavke in delavce, ki delajo tako na prostem kot v zaprtih prostorih.

• Produktivnost delavk in delavcev z vsako stopinjo nad 20 stopinjami Celzija pade za od 2 do 3 odstotka.

• Zdravstvena tveganja so toplotni udar, dehidracijo, ledvično disfunkcijo in nevrološke motnje, kar vse ovira dolgoročno zdravje in ekonomsko varnost.

• Približno polovica svetovnega prebivalstva je prizadeta zaradi škodljivih posledic visokih temperatur.

Za reševanje teh izzivov poročilo poziva k izvajanju akcijskih načrtov za varovanje pred vročino na delovnem mestu, prilagojenih posameznim panogam in regijam ter razvitih v sodelovanju z delodajalci, delavstvom, sindikati in strokovnjaki za javno zdravje.

Celotno skupno poročilo WHO in WMO v angleščini je na voljo na tej povezavi.

Foto Brett Sayles/Pexels