Delavstvo in digitalna preobrazba – Napovedujemo novo tematsko številko Delavske enotnosti
1. 9. 2025
Kaj?
Po krajšem poletnem premoru pripravljamo nove odmerke nujnega in relevantnega aktualnega, sindikalnega, delavskega branja. Vračajo se namreč tematske številke vaše in naše Delavske enotnosti.
Tokrat se bomo podrobno vprašali – in poiskali odgovore –, kje smo delavci in delavke sredi digitalne revolucije in preobrazbe, ki zaznamuje naš vsakdan v tem globalno in digitalno tesno povezanem in prepletenem svetu.
Kdaj?
Tematska številka Delavske enotnosti z naslovom Delavstvo in digitalna preobrazba bo izšla 25. septembra 2025.
Zakaj?
Tako imenovani algoritemski menedžment, digitalna pismenost, dezinformacije, informacijska varnost, digitalna orodja za sindikalno organiziranje, vpliv digitalne preobrazbe na pravni okvir oziroma regulacijo dela, izzivi organiziranja delavstva v okviru platformnega gospodarstva, varnost in zdravje delavk in delavcev v digitalni dobi … Izzivov, vprašanj, vsebin, problemov, področij ipd., ki so povezani s tokratno temo in je vanje treba zagristi, je veliko.
Kako?
Tematsko številko je kot vedno mogoče naročiti tako, da izpolnjeno naročilnico, ki jo najdete TUKAJ, pošljete po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si, in sicer do vključno 19. septembra 2025.
Kje?
Na straneh vašega in našega časopisa, nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.
Ne spreglejte!
Delimo nekaj aktualnih tematskih številk:
Pravični prehod za vse!, junij 2025
V tej tematski številki Delavske enotnosti, smo poiskali odgovore na vprašanje, kako opredeliti in izboriti pravičen podnebni in socialni prehod, katerega cilj je močno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in tudi različne vrste družbenih neenakosti ter doseči večjo blaginjo za vse. Pri tem nas je zanimalo tudi, kako obraniti (in okrepiti) javno dobro, javne storitve in službe, in seveda, kaj se ob takih prelomih dogaja z delavkami in delavci.
Zakaj vse to štejemo za pomembno? Ker se podnebna kriza zaostruje, kar postaja vse bolj očitno z vse pogostejšimi in izrazitejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi. Ker so tudi posledice za ljudi vedno bolj uničujoče. Ker prav običajni ljudje nosimo glavno breme, medtem pa premožne elite ekscesno bogatijo in onesnažujejo. Ker je za boljšo prihodnost za vse, ne samo za peščico, nujna temeljita preobrazba družbenih podsistemov. In ker je to preobrazbo nujno izpeljati na okoljsko in socialno napreden način …
Sicer pa: komu naj služi pravični prehod? Če bo namenjen temu, da kapitalu omogočimo nov cikel rasti in akumulacije dobičkov, sistema ne bomo spremenili, v najboljšem primeru ga bomo nekoliko »ozelenili«. Podnebne pravičnosti pač ne more biti brez družbene pravičnosti. In pravičnost se ne zgodi sama od sebe, temveč si jo moramo izboriti …
Zato vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Topovi ali maslo?, maj 2025
Nova tematska številka Delavske enotnosti je posvečena aktualnemu družbenemu evropskemu trenutku oziroma pospešenemu oboroževanju in višanju obrambnih izdatkov, ki se, predvsem zaradi dejstva, da naj bi ZDA Evropi obrnile hrbet tudi na obrambnem področju, kaže na obzorju. Oziroma temu, kaj vse skupaj pomeni za delavke in delavce.
Vprašanje »topovi ali maslo«, ki ga pogosto navajajo kot nekakšen simbol klasične dileme med vojaško močjo, oboroževanjem na eni strani in družbeno blaginjo na drugi, je torej v Evropi ponovno v središču političnih, ekonomskih, geostrateških in podobnih razprav. Ne gre le za teoretsko vprašanje, ampak za našo novo družbeno realnost, ki že dobiva tudi prve konkretne obrise.
V tej tematski številki smo si omenjeno vprašanje zastavili širše, ne zgolj z vidika, ali izbiramo oboroževanje, višji delež bruto domačega proizvoda (BDP) za tovrstne izdatke ali blaginjo. Ne gre za to, da bi bili avtomatično proti varnosti kot taki, niti za to, da bi prezrli geopolitične razmere, v katerih živimo. Gre predvsem za vprašanje, kaj razumemo kot »varnost« in kdo jo opredeljuje, kakšna mora biti ipd. Gre tudi za vprašanje, komu koristi oboroževalska manija in kdo vse bo zanjo plačal.
Ob vsem skupaj se tudi zdi, da je diskurz o miru vse bolj potisnjen na obrobje. Govoriti o miru namreč danes marsikdaj velja za naivno, neodgovorno ali celo nevarno početje. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da se sindikati vedno znova oglasimo. Sindikati se močno zavedamo, da ni splošne varnosti brez socialne varnosti. Obenem nam je jasno, da so človekove (in delavske) pravice, enakost, dostop do kakovostnih javnih storitev, demokracija in blaginja nasploh tista »obrambna infrastruktura«, ki si jo moramo prizadevati ohraniti in še okrepiti.
Zato vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Delovna zakonodaja od D do Z, april 2025
Delovno pravo je tehnično gledano nabor pravil, predpisov in določb, ki urejajo, v najširšem pomenu besede, razmerja med delavstvom in delodajalci. Nastalo, oblikovalo in razvijalo se je z zgodovinskim prepletom različnih družbenih, delavskih bojev in političnih procesov, z vsakodnevnimi konfrontacijami med, poenostavljeno povedano, delom in kapitalom, kot presek, kot vsota najrazličnejših sindikalnih prizadevanj, angažmajev ter aktivnosti in podobno.
Delovno pravo, delovna zakonodaja kot taka zajema najrazličnejše ravni človekovega življenja in dela – zato je seveda tudi osnova sindikalnega boja ter organiziranja in jo je treba dobro poznati. Nenazadnje med drugim ureja tudi samo organiziranje delavstva v sindikate in svete delavcev ter njegovo delovanje na ravni podjetja, države in širše.
Toda delovno pravo ni le zbirka pravnih norm. Je tudi nekakšen vsakodnevni kompas za delavstvo in sindikate, je, vsaj na načelni ravni, orodje v rokah tistih, ki nimamo take moči kot kapital, saj smo šibkejša stran v delovnem razmerju, a imamo pravico do dostojnega dela, plačila, zdravih in varnih delovnih pogojev … Delovno pravo torej nikakor ni nekaj samoumevnega, saj ne obstaja v vakuumu. Je produkt razrednih odnosov, političnih odločitev, širšega družbenega dogovora, sindikalnih bojev …
V tej tematski številki se tako posvečamo več pomembnim tematikam, ki spadajo na široko področje delovne zakonodaje. Vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Junakinje delavskega razreda, marec 2025
V tej tematski številki Delavske enotnosti smo se lotili vprašanja enakosti in enakopravnosti žensk v svetu dela (in širše) ter zagrizli v različne s tem povezane teme – od raziskovanja spolne plačne in pokojninske vrzeli do pomena in vloge žensk v sindikalnem gibanju ter še marsičesa vmes.
Razlogov, zakaj pisati o omenjenem, je več. Položaju žensk v sodobni družbi in v svetu dela se je nujno posvetiti, ker imamo od vsesplošne enakosti in enakopravnosti spolov korist vsi. Pri tem se je ključno poglobiti v teme in probleme, kot so plačna vrzel, diskriminacija v svetu dela, nasilje na delovnem mestu, vprašanje neplačanega, reproduktivnega, skrbstvenega dela in podobno, saj so to vedno znova aktualna področja, ki zahtevajo našo pozornost, pozornost delavk in delavcev, sindikalistk in sindikalistov.
Na naslednjih straneh smo se tako med drugim posvetili ženskam v sindikatih, podrobno smo se lotili pereče problematike spolnega nasilja na delovnem mestu, nismo mogli tudi mimo problematike diskriminacije, pod drobnogled smo vzeli še dohodkovno neenakost med spoloma oziroma spolno plačno in pokojninsko vrzel, kompleksno tematiko, ki je ni mogoče zajeti le z eno ali dvema številkama.
Vprašali smo se o enakosti spolov v Evropi ter ugotovili, da ta kljub desetletjem napredka znotraj Evropske unije ostaja težko dosegljiv cilj, saj se ženske še vedno soočajo s plačnimi razlikami, omejenimi možnostmi napredovanja in z neenakomerno porazdeljenim neplačanim delom v primerjavi z moškimi. Zanimala nas je še (zgodovinska) prepletenost kapitalizma in patriarhata, vprašali pa smo se tudi, kdo se boji besede na F, saj o enakosti in enakopravnosti žensk v svetu dela in širše v družbi ni mogoče razmišljati, ne da bi se dotaknili pojma feminizma.
Vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Ko delo prehiteva čas, februar 2025
V novi tematski številki pišemo o tem, kako delo prehiteva čas oziroma razmišljamo o delovnem času v 21. stoletju. Zakaj je to pomembno?
Zdi se, da je na voljo kopica odgovorov. Ker se je vedno znova treba vprašati, kako in koliko delamo dandanes. Ker velja tudi na tem področju pošteno razmisliti o alternativah – na primer o skrajševanju našega delovnega časa. Ker ni odveč vzeti pod drobnogled, zakaj nas sodobna tehnologija (še) ni odrešila dolgih delovnikov. Ker velja poznati relevantne podatke – koliko delovnih ur v povprečju opravimo, na teden, mesec, leto? Ker se je nujno poglobiti v zakonodajni okvir, ki na praktični ravni vsakodnevno uravnava naš delovni čas ter pravice in dolžnosti, povezane z njim. Ker velja poznati stanje na terenu. Ker je vprašanje, kako dolgo delamo, vedno in povsod politično vprašanje.
Posvetiti se področju delovnega časa oziroma razmisleku o tem, kako bi si ga morali organizirati v 21. stoletju, da bi lahko bolj polno in kakovostneje živeli, torej pomeni dregniti v središče aktualnega družbenega trenutka.
Delovni čas namreč ni zgolj tehnična podrobnost delovnega razmerja, ampak bistven element našega življenja in dela. Zato vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Nalagam ...