Evropske sindikalne organizacije, tudi ZSSS, za dostojno delo

17. 10. 2025

Evropska konfederacija sindikatov (Etuc) je ob svetovnem dnevu dostojnega dela, 7. oktobru, v središču Dunaja pripravila protestno akcijo, s katero želi Evropsko komisijo pripraviti k izboljšanju nastajajočega načrta za kakovostna delovna mesta. Njenega protesta se je udeležila tudi skupina predstavnikov in predstavnic ZSSS.

Konfederacija Etuc, ki ji v tem mandatu predseduje Wolfgang Katzian, predsednik avstrijske sindikalne konfederacije ÖGB, skuša izboljšati načrt za kakovostna delovna mesta (glej okvir), in to zlasti:

• s sprejetjem direktiv EU o pravičnem prehodu v svetu dela, o preprečevanju psihosocialnih tveganj ter spletnega nadlegovanja in sramotenja na delovnem mestu, o delu na daljavo in pravici do odklopa in o umetni inteligenci na delovnem mestu;
• z ureditvijo posredovanja dela in omejitvijo podizvajalstva ter vpeljavo solidarne odgovornosti v celotni podizvajalski verigi;
• z zagotovitvijo, da bo pri poplavi digitalizacije strogo ohranjeno načelo človekovega nadzora;
• s krepitvijo demokracije na področju dela, najprej s krepitvijo kolektivnih pogajanj;
• s prenovo ureditve javnega naročanja, da bo javni denar na voljo le tistim, ki spoštujejo pravice delavcev in sindikatov;
• z odpravo prekarnega dela, da bodo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in za poln delovni čas zakonsko obvezujoče, da bodo pogodbe z ničelnim delovnim časom prepovedane, minimalni delovni čas zagotovljen z zakonom, neplačana pripravništva pa onemogočena.

Evropska konfederacija sindikatov je v avstrijski prestolnici sicer pripravila dvodnevne delavnice, pogovore s političnimi predstavniki EU in nanje povabila sindikaliste iz vseh svojih članic, 7. oktobra, na svetovni dan dostojnega dela, pa so pripravili manjšo protestno akcijo v strogem središču Dunaja. Zbrani sindikalisti so s transparenti in žvižganjem opozorili, da EU na sedanjem razpotju številnih sočasnih kriz – od ekološkega nazadovanja do okrevanja po pandemiji, od inflacijskih pritiskov in vse bolj bližnjih vojn, od vse večjih neenakosti do naraščajoče prevlade desničarsko usmerjenih rešitev – ne sme pozabiti na temelje svoje ureditve, zlasti na socialnem in političnem področju.

Načrt Evropske komisije za kakovostna delovna mesta

Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je v svojem drugem petletnem mandatu, ki se je začel 1. decembra 2024, med številne politično-ekonomske cilje postavila tudi »Načrt za kakovostna delovna mesta« (v angleščini »Quality Jobs Roadmap«).

Formalno za ta del politik in načrtov skrbi Roxana Mînzatu, izvršna podpredsednica Evropske komisije za socialne pravice ter znanja in spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost. V središču teh politik bo zavezujoč zakonski akt, s katerim želi EU zagotoviti spoštovanje delavskih pravic in njihovo krepitev, predvsem glede poštenega plačila, varnih delovnih pogojev in dostojanstva pri delu, razumno umestiti digitalizacijo v svet dela in vzpostaviti ustrezen okvir za prehode oziroma spremembe, ki potekajo in so pred nami, tako da pri tem nihče ne bo spregledan.

Sindikalno gibanje, ki ga na ravni EU vodi EKS, pa dobro ve, da je hudič v podrobnostih. Zato skuša pred decembrsko objavo tega načrta Evropske komisije tudi s protesti zagotoviti, da ta dokument ne bo postal še eden od neuresničenih načrtov oz. politik, ki so le po imenu v dobro delavstva, ampak da bo lahko vsak delavec v EU računal na pravično plačilo, varno zaposlitev in spoštovanje pravic.

»Osredotočenost na konkurenčnost, ozko razumljeno kot služenje potrebam korporacij in kapitala, utegne spodkopati socialne temelje Evrope. Deregulacija, pritiski za znižanje delavskih standardov, vrnitev varčevalnih ukrepov in kronično skromna vlaganja v socialno Evropo grozijo, da bodo uničili dosežke, za katere so se delavci, sindikati in napredne sile borili več desetletij. Ta pot ne uničuje le vizije Evropske unije – vizije, ki si je prizadevala postaviti ljudi in planet v ospredje – temveč tudi spodkopava obljubo socialne pravičnosti v središču evropskega projekta,« so poudarili organizatorji.

Dostojno delo in njegov svetovni dan

Dostojno delo je po definiciji Mednarodne organizacije dela »produktivno delo za ženske in moške v pogojih svobode, pravičnosti, varnosti in človekovega dostojanstva«. Dostojno delo torej zagotavlja pravičen dohodek, varno obliko zaposlitve in varne delovne pogoje ter enake možnosti in enako obravnavo za vse; vključuje socialno zaščito delavcev in njihovih družin ter ponuja možnosti za osebni razvoj in spodbuja socialno vključevanje, pri tem pa delavci lahko svobodno izražajo svoje pomisleke in se organizirajo po svoji volji.

Svetovni dan dostojnega dela zaznamujemo vsakega 7. oktobra na pobudo Mednarodne konfederacije sindikatov. Dostojno delo in gospodarska rast sta hkrati dva od 17 ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov, ki so jih začrtali leta 2015.

S takimi našimi, delavskimi in sindikalnimi poudarki o dostojnem, varnem in dobro plačanem delu kot političnem in družbenem imperativu omogočamo uresničitev evropskega stebra socialnih pravic, krepitev demokracije in zagotavljamo, da bosta zelena in digitalna prehoda poštena in pravična, so prepričani v Etucu – naj bo res tako!

Mirsad Begić, svetovalec ZSSS na področju enakih možnosti, starševstva in socialnih zavarovanj,
foto Medard Potočnik

Delavska enotnost

Ta prispevek je bil najprej objavljen v osemnajsti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod petnajste letošnje redne številke (16. 10. 2025) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!