Hvala za pozornost in aktivno udeležbo – Poročilo z jesenskih terenskih posvetov ZSSS
7. 11. 2025
Po uspešno izvedenem in dobro obiskanem nizu posvetov ZSSS, ki smo jih po vsej državi organizirali lani, smo se tudi letos na tak način vrnili na teren. Delo na terenu je namreč ena glavnih ravni slehernega sindikalizma, in sicer tako pri sindikatu na ravni podjetja ali dejavnosti kot tudi pri večji sindikalni organizaciji, kot je ZSSS. Neposreden stik s članstvom, s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki, redna izmenjava informacij, mnenj, izkušenj, pa seveda tudi manevrski prostor za učinkovito nagovarjanje potencialnih članic in članov … Vse to – in še kaj zraven – je plod učinkovite prisotnosti na terenu, kamor se je v zadnjih dveh mesecih z organizacijo posebnih terenskih posvetovanj znova torej podala tudi ZSSS.
Septembra in oktobra se je namreč naše vodstvo skupaj s strokovnimi službami ZSSS in v organizaciji naših območnih organizacij mudilo na terenskih posvetih v Celju, Novem mestu, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Kranju, v Murski Soboti, na Ptuju in v Slovenj Gradcu, kjer smo bili znova na voljo vsem članom in članicam, sindikalnim zaupnikom in zaupnicam iz vseh sindikatov dejavnosti ZSSS ter drugim zainteresiranim. Da bi lahko bolje izpolnjevali svoje poslanstvo, načrtovali delo organizacije in se še podrobneje seznanili s težavami ter predlogi naših članic in članov, zaupnic in zaupnikov, podpornic in podpornikov, da bi skratka zatipali trenutni utrip slovenskega delavstva ipd., smo se torej znova podali na teren.
Namen posvetov je bil vzpostaviti stik s članstvom po opravljenem kongresu ZSSS ter informiranje članstva o nedavnih spremembah zakonodaje na področju trga dela, zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posveti so bili namenjeni tudi pridobivanju informacij od samega članstva, ki bodo služile nadaljnjemu delu ZSSS na sistemskem področju. Obenem so imeli člani in članice možnost pridobiti informacije o preteklih aktivnostih ZSSS, se seznaniti z aktualnimi zadevami ter neposredno izraziti svoja stališča, mnenja ter podati pobude. Tako kot lani je šlo tudi letos pri posvetih ZSSS za neformalna srečanja, za odprte, večsmerne, konstruktivne razprave z zbranimi sindikalnimi zaupnicami in zaupniki, članicami in člani sindikatov dejavnosti različnih generacij ter ozadij, kjer lahko vsakdo pove, kar mu leži na duši.
Na posvetih so sodelovali predsednik ZSSS Andrej Zorko, generalni sekretar ZSSS Boštjan Medik, izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota, strokovna sodelavka ZSSS za varnost in zdravje pri delu ter ena od pogajalk ZSSS pri spremembah sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja Lučka Böhm, strokovna sodelavka Irena Štamfelj za starševstvo in socialna zavarovanja ter prav tako ena od pogajalk in sodelavke ter sodelavci različnih območnih organizacij ZSSS.
Zanimanje za posvete veliko
Na uvodnem posvetu v Celju sta prek šestdeset zbranih sindikalnih zaupnikov in zaupnic uvodoma nagovorila Boštjan Medik in Andrej Zorko, nato pa je nove rešitve zakona o urejanju trga dela predstavil novi izvršni sekretar za sistemska vprašanja Matija Drmota. Kot je izpostavil v predstavitvi, se bodo novosti začele izvajati s prihodnjim letom, če jih ne zaustavi naknadni zakonodajni referendum. V drugem delu sta Lučka Böhm in Irena Štamfelj podrobneje predstavili spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter nekaterih delov zdravstvene reforme. Udeleženci niso spoznali zgolj ključnih zakonodajnih sprememb, temveč tudi razloge, zakaj je pokojninska reforma – ob zaskrbljujočih demografskih trendih – nujna, ter sam postopek pogajanj in oblikovanja zakonskih določil.
V razpravi so udeleženci, poleg obravnave zakonodajnih sprememb, odprli številne pereče teme iz prakse. Andrej Zorko je med drugim opozoril na dolgotrajno neukrepanje inšpekcijskih služb pri nadzoru nad agencijskim delom ter poudaril potrebo po večjem pritisku sindikatov in sindikalnih zaupnic ter zaupnikov pri prijavljanju zlorab. Izpostavljena je bila tudi praksa nekaterih podjetij, ki se sistematično izogibajo zaposlovanju delavcev za nedoločen čas z dolgotrajno uporabo agencijskih pogodb.
Pomemben poudarek razprave je bil tudi na modelu upokojevanja 80/90/100, ki bi lahko bil delna rešitev za podaljševanje delovne aktivnosti starejših. Medtem ko je del prisotnih opozoril, da bi moral biti tak model pravica delavke oziroma delavca, ne pa stvar soglasja delodajalca, so drugi izpostavili primere dobrih praks iz tujine, predvsem iz Nizozemske in Skandinavije, kjer se podobni sistemi že množično uporabljajo v okviru kolektivnih pogodb.
Obravnavana je bila tudi problematika poklicnega upokojevanja in širitev seznama poklicnih bolezni, kjer so sindikalistke in sindikalisti zahtevali, da se ZSSS zavzame, da mednje uvrstijo tudi bolezni hrbtenice in druge tipične posledice fizičnega dela. Kritični so bili do zaviranja sprememb v določenih strokovnih krogih, a hkrati izpostavili, da je smiselno pri tem vztrajati do uveljavitve. V zaključnem pozivu navzočim je Andrej Zorko poudaril pomen skupnega delovanja, izmenjave informacij in nadaljnjih srečanj za učinkovite sindikalne pritiske in obrambno delovanje na terenu.
Spremembe in reforme
Na prav tako dobro obiskanem posvetu v Novem mestu so bile po uvodnem nagovoru Boštjana Medika in Andreja Zorka najprej predstavljene spremembe, ki jih prinaša novela zakona o urejanju trga dela, nad katero, kot omenjeno, visi grožnja z referendumom. Novela med drugim, kot je natančno orisal Matija Drmota, prinaša višje nadomestilo iz naslova brezposelnosti, krajši delovni čas za delavke in delavce pred upokojitvijo, niža omejitve za začasno ali občasno delo upokojenk in upokojencev, uzakonjajo pa se tudi spremembe na področju agencijskega dela in pooblastil zavoda za zaposlovanje. Na tem mestu lahko dodamo, da je bil razmeroma veliko pozornosti deležen ukrep 80/90/100. Ta za starejše delavce in delavke, ki so dopolnili 58 let ali imajo 35 let pokojninske dobe, predvideva, ob soglasju delavca in delodajalca, možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, pri čemer bo njihova plača znašala 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa bo imel/imela plačane 100-odstotno, kot če bi delal/delala polni delovni čas, da vključitev v ukrep ne bi vplivala na osnovo za odmero pokojnine. Razmišljanje udeleženk in udeležencev posveta je šlo predvsem v smeri, da bi bilo nujno, da se tak ukrep iz neobveznega za delodajalce spremeni v obveznega, predsednik ZSSS Andrej Zorko pa se je strinjal, da je prav to lahko ena od naslednjih sindikalnih zahtev ZSSS.
Nato je Lučka Böhm – tudi s prispevkom Irene Štamfelj – podrobno predstavila spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (na koncu se je dotaknila tudi zdravstvene reforme) oziroma t. i. pokojninsko reformo, in sicer kontekst njenega nastanka, cilje ZSSS na pogajanjih, časovnico pogajanj ter vse najpomembnejše novosti. Na posvetu sta se oglasila tudi predstavnika Delavske koalicije, ki nasprotuje pokojninski reformi, točneje David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS), in Mitja Šuštar, predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije – Glosa, ki sta jasno nastopila proti reformi in nanizala nekaj znanih očitkov, kot je neizenačenje prispevne stopnje delavcev in delodajalcev, višanje upokojitvene starosti, pa domnevno neustrezno usklajevanje pokojnin in podaljšanje referenčnega obdobja za določitev pokojninske osnove na 35 let in podobno. Pri tem je Švarc med drugim dodal, da na nedavnem glasovanju o dogovoru o spremembah pokojninsko-invalidske zakonodaje na predsedstvu ZSSS tega ni podprlo deset sindikatov dejavnosti, a od teh desetih dva sindikata nista glasovala, osem pa se jih je opredelilo izrecno proti. Zbrane je pozval tudi k sodelovanju pri morebitnih referendumskih aktivnostih.
Kaj prinašajo spremembe pokojninske zakonodaje?
Za delavke in delavce naj bi bil škodljiv dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let, obenem pa nasprotniki pokojninske reforme ne nasprotujejo izpogajanim olajšavam na to starost, ki omogočajo upokojitev že celo pri 58 letih za moške oziroma 57 letih za ženske, se je nekaj dni po posvetu v Novem mestu na povedano odzvala Lučka Böhm. Nasprotniki pokojninske reforme trdijo tudi, da je podaljšanje referenčnega obdobja za pokojninsko osnovo s 24 na 35 let škodljivo za delavstvo, ker niža pokojninsko osnovo, vendar ne nasprotujejo hkratnemu dvigu odmere polne pokojnine s 63,5 na 70 odstotkov in na celo več možnih dodatnih odstotkov, je nadaljevala. »Trdijo še, da je škodljivo nižanje deleža rasti plač v formuli za usklajevanje pokojnin, vendar ne nasprotujejo letnemu in zimskemu dodatku k pokojninam. Ne nasprotujejo tudi višanju vdovskih in invalidskih pokojnin ter nadomestil. Da, vse našteto bi bilo škodljivo za delavce, če ne bi na pogajanjih o pokojninski reformi hkrati izpogajali vse, čemur ne nasprotujejo in kar nadoknadi ali celo izboljša pokojninske pravice delavcev. Pogajali smo se namreč za paket sprememb po načelu ‘Nič ni izpogajano, dokler ni vse izpogajano’. Paket prinaša spremembe, potrebne zaradi prihajajočega demografskega prehoda, a hkrati ohranja polno pokojninsko dobo 40 let in celo viša odmero pokojnin. Pozivi k referendumu, ki zamolčijo paket sprememb, so zavajanje. Seveda vsaka reforma prinaša tudi spremembe, ki niso dobrodošle, a na pogajanjih smo iskali sprejemljiv kompromis. Sprejemljivost tokratne reforme ministra za delo Luke Mesca je torej v tem, da čeprav naš pokojninski sistem pravočasno pripravlja na demografski prehod po letu 2040, vseeno zagotavlja delavcem, ki jim bo tudi v naslednjih letih uspelo zbrati 40 let pokojninske dobe, da bodo lahko v povprečju uveljavili pokojnino pri enaki dejanski starosti kot doslej. Statistika namreč kaže, da 80 odstotkom Slovencev in Slovenk očitno uspe zbrati 40 let pokojninske dobe šele pri starosti 62 let, zato se praviloma upokojijo ravno pri tej starosti. Ženske nekaj mesecev mlajše, moški nekaj mesecev starejši. Postopni dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let na koncu osemletnega prehodnega obdobja torej tej ogromni večini ne bo bistveno spremenil dejanskega datuma upokojitve. Kdor pa bo upravičen do olajšav na račun otrok, vojaškega roka in zavarovalne dobe pred dvajsetim rojstnim dnevom, pa se bo seveda še vedno enako kot doslej lahko upokojil tudi pred dvainšestdesetim letom. Moški celo največ pri starosti 58 let in ženske pri starosti največ 57 let.«
Treba je še povedati, da se je na pogajanjih jasno pokazalo, kaj je alternativa letos izpogajanemu paketu sprememb, je med drugim dodala sodelavka ZSSS. »Delodajalska stran je na primer predlagala, da naj bo po novem namesto 40 let polna pokojninska doba kar 42 let. Tudi politični komentarji in kritike izpogajanega paketa trdijo, da je reforma premila ravno zato, ker polna pokojninska doba ostaja 40 let. Ta zahteva po podaljšanju polne pokojninske dobe se ponavlja vedno znova. Ne pozabimo, da je na primer leta 2010 takratni sklic državnega zbora dejansko že uzakonil polno pokojninsko dobo 43 let za moške in 41 let za ženske, pa so volivci junija 2011 to zavrnili na referendumu. Podaljšanje polne pokojninske dobe je torej realna grožnja. Če bi na referendumu tokratni reformni paket padel, naslednje reforme ne bo več pripravil minister Mesec, ki ni hotel predlagati polne pokojninske dobe, daljše od 40 let. Če bi naslednja reforma določila 42 let kot polno pokojninsko dobo, bi se torej večina delavcev v prihodnje lahko upokojila namesto pri starosti 62 let najbrž šele pri starosti 64 let, saj bi jim šele pri tej starosti uspelo zbrati 42 let.«
Številčen odziv članstva na Primorskem
Posvet ZSSS s članstvom na Primorskem je potekal v Kopru na dan priključitve Primorske k matični domovini. Po uvodnem nagovoru generalnega sekretarja Boštjana Medika je okoli petdeset zbranih sindikalnih zaupnic in zaupnikov pozdravil predsednik ZSSS Andrej Zorko. Poudaril je, da smo v obdobju številnih zakonodajnih sprememb – od zakona o evidentiranju delovnega časa, sprememb na področju delovnih razmerij, zdravstvene in pokojninske reforme pa do zakona o osebni asistenci, ki je še v zakonodajnem postopku. Opozoril je na nevarnost predvolilnih potez poslancev, ki z vlaganjem zakonov predvsem iščejo politične točke, a lahko pri tem resno posežejo v sistem socialne varnosti. Posebej je izpostavil, da si ZSSS prizadeva, da se o ključnih spremembah razpravlja skupaj in na način, ki upošteva delavke in delavce, saj je prav njihova izkušnja tista, ki kaže, kaj je potrebno spremeniti. Kot je rekel, je prav zdaj, v času rekordno nizke brezposelnosti, pravi trenutek za spremembe, saj jih je v krizi bistveno težje doseči.
V nadaljevanju je spremembe zakona o urejanju trga dela predstavil novi izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja Matija Drmota. V razpravi so se prisotni dotaknili prenove definicije agencijskega dela, ki naj bi z višjo bančno garancijo in obveznimi podružnicami tujih agencij omogočila boljši nadzor, ter novega sistema 80/90/100, ki delavcem s 60 leti ali 35 leti pokojninske dobe omogoča skrajšan delovni čas z večino plače in polnimi prispevki. Udeleženci so ocenili, da ta ukrep lahko pomembno prispeva k ohranjanju starejših v zaposlitvi, a bo treba njegovo izvajanje natančno spremljati in po potrebi zahtevati spremembe, da se institut ne bi izrodil v mrtvo črko na papirju.
V drugem delu posveta je samostojna svetovalka ZSSS na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu Lučka Böhm predstavila pokojninsko reformo in kot največji dosežek pogajalcev ZSSS izpostavila to, da nam je uspelo ohraniti polno pokojninsko dobo pri 40 letih in ne višje. Poudarila je, da reforma ni namenjena varčevanju, temveč pripravi sistema na demografski prehod, ter da je bila dosežena vrsta pomembnih izboljšav, čeprav kompromisi niso zadovoljili vseh. Udeleženci so v razpravi največ spraševali o praktičnih posledicah za posameznike – ali se jim bolj splača upokojiti pred letom 2026 ali po njem, kako bodo olajšave za otroke in vojaški rok vplivale na njihovo starostno mejo ter kaj pomeni podaljšanje obračunskega obdobja za višino pokojnine. Predavatelji so pojasnili, da bodo pokojnine po letu 2026 praviloma višje, da olajšave večini omogočajo zgodnejšo upokojitev in da se izračun sicer širi na 40 let, a z možnostjo izločitve petih najslabših let, kar ublaži morebitne negativne učinke nizkih začetnih plač. V zaključku je Zorko opozoril še, da je bila to ena redkih reform, oblikovanih v času gospodarske rasti in ne krize, zato je bilo mogoče doseči več izboljšav, kot bi jih sicer. Dodal je, da je odgovornost sindikatov gledati na celoten sistem in poskrbeti, da bodo spremembe prinesle dostojne pokojnine tudi prihodnjim generacijam.
Zrušeno bi bilo tudi vse dobro
V Kranju je v torek, 23. septembra, nekaj deset udeleženk in udeležencev posveta ZSSS pozorno prisluhnilo natančni predstavitvi zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O). Za vse drugo je po treh intenzivnih urah posveta zmanjkalo časa, a je predsednik ZSSS napovedal v kratkem še podobno srečanje na terenu. Potem ko je generalni sekretar ZSSS Boštjan Medik predstavil ekipo govorcev, je o sprejeti zakonodaji uvodoma spregovoril predsednik ZSSS Andrej Zorko. Med drugim je povedal, da je Zveza po sklepu predsedstva poslala pobudo vladi, naj še ta mesec da v zakonodajni postopek zakon o osebni asistenci, saj je bil usklajen. Za tiste, ki delajo na tem področju, je pomembno, da se njegov sprejem ne zamakne in je sprejet še v tem sklicu državnega zbora, da bodo tudi za ta del zaposlenih začele veljati pravice iz zakona o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba za socialno varstvo.
Na dan posveta je bila najbolj aktualna tema v Sloveniji obvezna božičnica, ki jo je obljubil predsednik vlade, delodajalci pa v zvezi s tem zganjali veliko hrupa in grozili z izstopom iz socialnega dialoga. ZSSS po besedah Zorka vztraja, da premier uresniči svojo obljubo. Dobički so visoki in podjetja zaradi tega ne bodo propadla, odpuščanje pa v tem trenutku ne more biti prava možnost, je dodal.
Shema za dodatno motivacijo
Izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota je na kratko pojasnil, kaj prinaša novi zakon o urejanju trga dela. Pri tem je poudaril tri osnovne zahteve ZSSS: izboljšati položaj brezposelnih, boljši nadzor nad agencijskim delom in možnost opravljanja dela po sistemu 80/90/100 za starejše delavke in delavce (80 odstotkov delovnega časa za 90 odstotkov plače s 100-odstotno pokritostjo s prispevki). Ta shema je v resnici največja uganka. Vprašanja zaupnikov in zaupnic pa so bila povezana zlasti z izvajanjem tega v praksi oziroma s tem, kdo lahko to predlaga in kaj se zgodi, če predloga recimo delodajalec ne sprejme. Kaj bo pokazala praksa, še ni jasno, je pa Drmota najavil, da bodo na podlagi tega pripravljene spremembe in izboljšave. Idealno bi bilo, da bi bila shema obvezna, če bi tako predlagal delavec oziroma delavka. Delodajalci, ki se sicer soočajo s pomanjkanjem delovne sile, bi s tem zaposlene lahko dodatno pritegnili in jih motivirali, da bi ostali dlje delovno aktivni.
Uresničenih je deset od enajstih zavez
Obširneje in izčrpneje je novelo (ne gre za nov zakon) ZPIZ-2O predstavila samostojna svetovalka ZSSS Lučka Böhm. Ker novelo obravnavamo posebej, na tem mestu povzemamo le njeno bistvo in nekaj dodatnih pojasnil zbranim. Po uvodu, zakaj je zaradi demografskih trendov in zavez države oziroma prejšnje vlade do EU reforma sploh potrebna, je Böhm povedala, da so pogajalke in pogajalci ZSSS imeli pred seboj vseh enajst ciljev oziroma izhodišč, sprejetih na ravni predsedstva že jeseni 2023. To so: dolgoročno vzdržno financiranje, izenačenje prispevkov drugih kategorij zavarovancev s prispevki delavcev, dostojnost pokojnin in letnega dodatka, usklajevanje pokojnin, ki ohranja njihovo vrednost, 40 let dela dovolj za starostno pokojnino, pravični upokojitveni pogoji za industrijske in storitvene delavce, olajšanje delovnih obremenitev starejših delavcev, izboljšanje invalidskih pokojnin in nadomestil, delavcem dostopno zavarovanje v drugem pokojninskem stebru, pravično poklicno zavarovanje ter izenačenje delodajalske in delavske prispevne stopnje. Vse razen slednjega je bilo po njenih besedah uresničeno. Razložila je, kako bo s prehodnimi obdobji in kdo se še lahko upokojuje »po starem«. Ob tem je poudarila tudi, da se na pogajanjih nihče od sindikalnih pogajalcev razen Zvezinih ni zavzel za položaj sedanjih upokojenk in upokojencev, saj ima edino ZSSS v svojih vrstah sindikat upokojencev; prav tako se je edino ZSSS pogajala za izboljšanje položaja invalidov, naš dosežek pa je viden tudi na področju vdovskih pokojnin.
Lučka Böhm je prepričana, da so te spremembe pokojninske in invalidske zakonodaje najboljše, kar so pogajalci ta trenutek lahko dosegli, in da so delane za naslednjih deset let, potem pa bodo verjetno potrebne nove. Po njenem prepričanju je treba videti celoto in ne le dele, kot jih zdaj izpostavljajo tisti, ki si prizadevajo za referendum o tem zakonu. Besedo je na tej točki dobil tudi generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc, eden od pobudnikov referenduma o omenjenem zakonu. Pojasnil je glavne očitke, od postopkovnih do vsebinskih, in poudaril, da so rešitve lahko različne, njihova prizadevanja pa da ne gredo v smeri rušenja zakona, saj se z marsikatero rešitvijo strinjajo, ampak v smeri njegovega izboljšanja. Poudaril je, da je taka reforma »nepravična in izrazito škodljiva za delavce in upokojence«. Oporekal je: dvigu starostne meje za dve leti, saj 40 let dela za upokojitev za vse tiste, ki so začeli delati zgodaj, ne bo dovolj; povečanju dobe za izračun pokojnin s 24 na 35 najboljših let, ker bo večini prinesla nižje pokojnine; formuli za usklajevanje pokojnin ter nedvigu delodajalskega prispevka, ki je v večini držav že višji oziroma izenačen, razen pri nas in na Madžarskem.
»Kaj naj naredim, naj zbiram podpise?« je po vsem povedanem vprašal eden od sindikalnih predsednikov iz večje družbe, kjer je njihov krovni sindikat proti noveli zakona. Njemu in vsem v dvorani, ki so imeli še nekaj vprašanj, je z zaključno besedo odgovoril predsednik Andrej Zorko. Spomnil je, da je ZSSS le ena od sedmih central, ki je podpisala dogovor o pokojninski reformi in se s tem zavezala, da je ne bo rušila. Zakon prinaša veliko dobrega, a ne nujno za vse, je bil jasen. V Sloveniji imamo sistem, da lahko z referendumom rušimo le celoten zakon in ne nujno samo njegovih slabih točk, kar pa pomeni, da bo lahko ob morebitnem padcu tega zakona na referendumu zrušeno tudi vse, kar je v njem dobro. Hkrati pa po zakonu še eno leto novega tovrstnega zakona ne bo več mogoče sprejemati. Tako se lahko zgodi, da bo, ker so prihodnje leto volitve, trajalo dve leti in več, da bo nastal nov zakon. Ta pa najverjetneje ne bo ugodnejši za delavstvo in upokojence, saj smo zdaj v ugodnem makroekonomskem položaju. In sedanja vlada je nekaterim za delavstvo ugodnim rešitvam naklonjena, kar ne pomeni, da bo tudi naslednja. Poleg tega z izenačitvijo prispevne stopnje delavstva in delodajalcev pokojnine ne bi bile višje, je še povedal Zorko, to bi pomenilo le, da bi proračun dal v pokojninsko blagajno manj denarja.
Zbranim je Zorko dejal, naj sami po vsem slišanem presodijo, ali bodo zbirali podpise in kako bodo glasovali na morebitnem referendumu. Treba pa je imeti v mislih, da ni modro pri tem misliti le nase, ampak videti celotno sliko in imeti pred seboj ves paket, ki ga ponuja ta zakon. Nihče si po njegovem tudi ne želi ponovne krize in ponovnih zloglasnih varčevalnih ukrepov, ki bi šli na breme socialne države, javnega sektorja ter upokojenk in upokojencev, kot je že bilo v preteklosti. Prav je, da se ponovno vidimo, da vas slišimo, je v imenu vodstva in strokovnih služb ZSSS za konec še dejal Zorko.
Ugodneje se bomo upokojevali prihodnje leto
Prvi posvet ZSSS s članstvom na Štajerskem je bil v sredo, 24. septembra, v Mariboru. Po uvodnem nagovoru generalnega sekretarja Boštjana Medika je več kot sedemdeset zbranih sindikalnih zaupnic in zaupnikov pozdravil predsednik ZSSS Andrej Zorko. Poudaril je, da smo v obdobju številnih zakonodajnih sprememb – od zakona o evidentiranju delovnega časa, sprememb na področju delovnih razmerij, zdravstvene in pokojninske reforme pa do zakona o osebni asistenci, ki je še v zakonodajnem postopku. Opozoril je na nevarne poteze nekaterih sindikatov in civilne sfere, ki želijo dogovorjeno pokojninsko reformo zrušiti na referendumu, a poudaril, da želijo strokovni sodelavci in sodelavke predvsem predstaviti razlike med trenutnim in novim pokojninskim zakonom ter odgovoriti na vprašanja glede benefikacije delovne dobe, poklicnih zavarovanj in strategij upokojevanja. Posebej je izpostavil, da si v ZSSS prizadevamo, da o vseh drugih ključnih spremembah zakonodaje razpravljamo skupaj s člani in članicami, na način, ki upošteva kar najširši zbor delavk in delavcev, saj so prav njihove izkušnja tiste, ki nam kažejo smer dela. Pozdravil je tudi napovedano uvedbo božičnice, za katero si bomo v ZSSS prizadevali, da bo zakonsko zagotovljena za vse delavce, tako tiste v javnem kot v zasebnem sektorju.
V nadaljevanju je spremembe zakona o urejanju trga dela predstavil novi izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja Matija Drmota. V razpravi so se zbrani dotaknili prenove definicije agencijskega dela, ki naj bi z višjo bančno garancijo in obveznimi podružnicami tujih agencij omogočila boljši nadzor, ter novega režima 80-90-100, ki delavcem s 60 leti ali 35 leti pokojninske dobe omogoča skrajšan delovni čas z večino plače in polnimi prispevki. V drugem delu je strokovna sodelavka ZSSS Lučka Böhm predstavila pokojninsko reformo in kot največji dosežek pogajalcev ZSSS izpostavila to, da jim je uspelo ohraniti polno pokojninsko dobo pri 40 letih in ne višje. Poudarila je, da reforma ni namenjena varčevanju, temveč pripravi sistema na demografski prehod, ter da je bila dosežena vrsta pomembnih izboljšav, čeprav kompromisi niso zadovoljili vseh. Največ časa je namenila predstavitvi obračunskega obdobja in odmernih stopenj. Udeleženci so v razpravi največ spraševali o individualnih strategijah za upokojevanje, pri čemer so ugotovili, da se vsem bolj splača upokojiti šele leta 2026. Vprašanja so se vrtela še okoli drugih olajšav pri upokojevanju, mdr. števila otrok, služenja vojaškega roka ter zvišanja odmerne stopnje ob morebitnem podaljšanju pokojninske dobe. Predavatelji so pojasnili, da bodo pokojnine po letu 2026 praviloma višje, da olajšave večini omogočajo zgodnejšo upokojitev in da se izračun sicer širi na 40 let, a z možnostjo izločitve petih najslabših let, kar ublaži morebitne negativne učinke nizkih začetnih plač.
V zaključku je Zorko opozoril še, da je bila to ena redkih reform, oblikovanih v času gospodarske rasti in ne krize, zato je bilo mogoče doseči več izboljšav, kot bi jih sicer. Dodal je, da je odgovornost sindikatov gledati na celoten sistem in poskrbeti, da bodo spremembe prinesle dostojne pokojnine tudi prihodnjim generacijam, ter da naj se sindikalno članstvo na prihajajočem referendumu odloča informirano, ob upoštevanju vseh predstavljenih dejstev.
Do zadnjega kotička
Terenskega posveta ZSSS v Pomurju, ki je potekal v torek, 30. septembra, se je po zaslugi območne sekretarke Zdenke Bobovec udeležilo preko osemdeset sindikalnih zaupnic in zaupnikov, ki so konferenčno sobo Zvezda turizma v Murski Soboti napolnili do zadnjega kotička.
Po krajšem uvodnem nagovoru generalnega sekretarja Boštjana Medika je zbrane pozdravil predsednik ZSSS Andrej Zorko. Opozoril je, da se trenutno soočamo z vrsto pomembnih zakonodajnih sprememb – od zakona o evidentiranju delovnega časa in sprememb na področju delovnih razmerij do zdravstvene in pokojninske reforme ter zakona o osebni asistenci, ki je še v postopku sprejemanja. Posebej je izpostavil, da si v ZSSS prizadevamo, da se o vseh ključnih zakonodajnih spremembah pogovarjamo skupaj s članstvom, na način, ki vključuje čim širši krog delavk in delavcev, saj prav njihove izkušnje usmerjajo naše delo. Enako si na področju pogajanj o zakonodajnih spremembah po njegovih besedah prizadevamo slediti načelu »nič o nas brez nas«. Pozdravil je napoved uvedbe božičnice, za katero si bo ZSSS prizadevala, da bi postala zakonsko zagotovljena za vse zaposlene – tako v javnem kot zasebnem sektorju, ter zavrnil pritiske delodajalskih organizacij o dodatni obremenitvi gospodarstva kot brezpredmetne.
V nadaljevanju je natančno predstavil spremembe, ki jih prinaša prenovljeni zakon o urejanju trga dela, predvsem ideje glede reforme agencijskega dela, ter uspeh, da se bo višina minimalnega nadomestila za brezposelnost po novem usklajevala z minimalno plačo in se tudi precej povišala. V razpravi so navzoči poizvedovali o podrobnostih nove sheme 80/90/100, ki delavcem z najmanj 60 leti ali 35 leti pokojninske dobe omogoča skrajšan delovni čas z 90 odstotki plače in polnimi prispevki.
V drugem delu posveta je Lučka Böhm predstavila pokojninsko reformo in kot največji dosežek pogajalcev ZSSS izpostavila to, da nam je uspelo ohraniti polno pokojninsko dobo pri 40 letih in ne višje. Poudarila je, da reforma ni namenjena varčevanju, temveč pripravi sistema na demografski prehod, ter da je bila dosežena vrsta pomembnih izboljšav, od višanja odmernega odstotka do izboljšanja upokojitvenih pogojev, tako za najšibkejše delavke in delavce kot za delovne invalide druge in tretje kategorije, vdovce in vdove ter druge ranljive skupine upokojenk in upokojencev. Najbolj se je poglobila v predstavitev obračunskega obdobja in odmernih stopenj, ki se bodo, če bo zakon stopil v veljavo, postopoma izboljšale za vse bodoče upokojence. Udeležence so v razpravi najbolj zanimale olajšave pri upokojevanju na račun števila otrok, služenja vojaškega roka ter zvišanja odmerne stopnje ob podaljševanju pokojninske dobe. Predavateljica je pojasnila, da olajšave večini omogočajo zgodnejšo upokojitev in da se izračun sicer širi na 40 let, a z možnostjo izločitve petih najslabših let, kar ublaži morebitne negativne učinke nizkih začetnih plač.
V zaključku je Zorko opozoril še, da je sedanja pokojninska reforma oblikovana v času gospodarske rasti in ne krize, zato je bilo mogoče doseči veliko več izboljšav, kot bi jih sicer lahko. Dodal je še, da je ključna naloga sindikatov, da poskrbijo, da reforma izboljša pogoje upokojevanja kar največjemu številu delovno aktivnih, ter članstvu položil na srce, naj ne podlega populizmom, temveč se o udeležbi na morebitnem referendumu odloča informirano, ob upoštevanju vseh predstavljenih dejstev.
Tudi posvet v najstarejšem slovenskem mestu dobro uspel
Na posvetu na Ptuju smo se ob pozorni in angažirani publiki skupaj z našimi strokovnimi sodelavkami in sodelavci, s sodelavci naše tamkajšnje območne organizacije ter s predsednikom ZSSS Andrejem Zorkom posvetili aktualnim novostim, o katerih govorimo že dober mesec na naših sindikalnih srečanjih po vsej Sloveniji. Med temi novostmi so v prvi vrsti spremembe zakona o urejanju trga dela, ki jih je podrobneje orisal izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota, in spremembe pokojninsko-invalidske zakonodaje – od tega, zakaj je sploh potrebna pokojninska reforma, kakšni bodo pogoji upokojevanja v bodoče, na kaj bo treba biti pozoren, do tega, s čim smo bili sindikati pri pogajanjih o spremembah uspešni in s čim ne.
Pokojninska reforma je nujna iz dveh razlogov, je med drugim razložila Lučka Böhm, samostojna svetovalka ZSSS na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu in ena od pogajalcev ZSSS pri spremembah pokojninsko-invalidske zakonodaje. Najprej gre za zavezo Evropski uniji za črpanje sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, potem pa tudi za vzdržnost pokojninske blagajne. »Prispevki, ki se plačujejo za pokojninsko zavarovanje, se neposredno izplačujejo za pokojnine. Gre za pretočni sistem, ta denar nikjer ne leži, ampak gre takoj za izplačilo pokojnin. Sprejem pokojninske reforme je nujen, sicer se lahko glede na demografsko sliko v prihodnosti sesuje. Prišla bodo leta, ko bo ogromno upokojencev in malo plačnikov,« je med drugim izpostavila Lučka Böhm.
Dela je še veliko
Tudi predsednik ZSSS Andrej Zorko se je postavil v bran aktualnim spremembam pokojninsko-invalidske zakonodaje, rekoč, da se je bolje držati izpogajanega – ki seveda vsebuje tudi nemalo kompromisov – kot tvegati padec reforme, pri čemer obstaja velika verjetnost, da bi pogajanja o morebitni novi pokojninski reformi potekala v bistveno manj ugodnih okoliščinah. Zorko se je med drugim dotaknil več pomembnih premikov, za katere smo na ZSSS poskrbeli v zadnjem času. Omenil je sprejetje pravilnika o premeščanju bremen, za katerega je sicer treba še doseči, da ga bodo delodajalci dosledneje upoštevali. »Uspešni smo bili s predlogi za delo na vročini, da imajo delavke in delavci pravico do dodatnih odmorov, zdaj moramo podobno urediti še za delo na mrazu. Uspeli smo s kar nekaj ukrepi, ki so izboljšali položaj delavcev. Seveda ni bilo narejeno vse, eden od izzivov ostaja inšpektorat za delo. Ne morejo inšpektorji vnaprej napovedati nadzora, saj se lahko do njihovega prihoda marsikaj priredi in popravi,« je med drugim opozoril. Dela nam torej prav gotovo ne bo zmanjkalo, pa tudi na Ptuj naj bi se v okviru podobnega dogodka kmalu vrnili, je še bilo slišati ob robu posveta.
Polna dvorana Doma sindikatov
Tretjega oktobra je bila velika sejna dvorana Doma sindikatov v Ljubljani polna skoraj do zadnjega kotička. V njej je potekal posvet ZSSS o dveh aktualnih zakonih, Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) in noveli Zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O). Trajal je tri ure in pol, veliko zaupnic in zaupnikov ni zmoglo zdržati do konca. Osrednja tema je bil ZPIZ-2O, ki mu je bilo namenjenega tudi največ časa. Izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota pa je pojasnil tudi spremembe zakona o urejanju trga dela.
Da je zadeva kompleksna, predstavitev pregledna in si bo vsak ustvaril mnenje sam, je uvodoma povedal generalni sekretar ZSSS Boštjan Medik. Predsednik ZSSS Andrej Zorko pa je povzel dogajanje v letu dni, kolikor je minilo od zadnjega posveta vodstva in strokovnih služb ZSSS z zaupnicami in zaupniki v osrednji Sloveniji. Gre tudi za spremembe na zdravstvenem področju, pri evidentiranju delovnega časa, kjer je še vedno veliko kršitev, ter pri ročnem premeščanju bremen, kjer pravilnik še uvajamo v prakso. Vsako zakonodajo je po Zorkovih besedah treba gledati kot paket, v katerem nikoli ni vse idealno; to je kompromis, saj zakonodaja nastaja in se spreminja v socialnem dialogu. Sindikati nismo zakonodajalci, je pa prav, da smo udeleženi pri sprejemu zakonov; »nič brez nas«, za nas je pomembna kakovost življenja ljudi, je poudaril Zorko in udeleženim zaupnicam in zaupnikom dejal: »Bodite pogumni, brez vas ni sindikatov, vi ste prvi med kladivom in nakovalom.«
Tudi ni vseeno, kdaj se kakšen zakon sprejema; tak primer je zakon o urejanju trga dela, saj je sedaj brezposelnost nizka in nadomestil za brezposelne ni veliko. Drmota je opisal najprej zahteve iz načrta za okrevanje in odpornost, nato še sindikalne cilje in na kratko doseženo. Zlasti zanimiva je shema 80/90/100, po kateri bi starejše delavke in delavci lahko delali le 80 odstotkov delovnega časa za 90 odstotkov plače ob 100-odstotno plačanih prispevkih. V praksi bo to treba izkoriščati; naslednji korak, morebitne obveze delodajalca, bo odvisen od nas na terenu, je povedal Drmota.
Polna pokojninska doba je 40 let
Strokovna sodelavka ZSSS in ena od pogajalk Lučka Böhm je imela najbolj obsežno nalogo, pojasniti cilje in dosežke pokojninske reforme; zakaj se je je bilo treba sploh lotiti in kaj prinaša. Ob številnih tabelah in prosojnicah je počasi razgrinjala podrobnosti, hkrati pa poudarila, da je v slovenskem pokojninskem sistemu ključno to, da se za polno dobo šteje 40 let. Nekaj več kot 20 odstotkov delavstva je ne doseže, mladi pa imajo pri isti starosti, kot se upokojujejo zdaj starejši, vse manj pokojninske dobe. Po demografskem prehodu bo slika upokojevanja čisto drugačna, je povedala Böhm in poudarila, da v pokojninskem sistemu niti dva človeka nista enaka, zato je vedno treba poznati tudi osebne okoliščine.
Pogajalka ZSSS je prepričana, da je bil dosežen v danih okoliščinah najboljši možen kompromis, da je to paket, v katerem so stvari med seboj povezane. »Pogajali smo se v okviru tistega, kar nam je predsedstvo ZSSS naročilo,« je dejala in omenila, da od vseh zadanih ciljev ni bil dosežen le eden, to je izenačitev prispevne stopnje delodajalcev s tistim, kar plačujemo delavci in delavke. »Imeli smo lastne izračune, s tem smo premaknili zadeve v našo smer,« je še povedala Böhm in v nadaljevanju odgovorila na marsikateri pomislek iz občinstva, zlasti iz razprave protagonistov Delavske koalicije, ki si prizadeva za referendum proti temu noveliranemu zakonu. Reforma je potrebna, ker so pokojnine slabe, a iti morajo le navzgor, slabo pa mora ven, je ob tem dejal David Švarc, eden od glavnih protagonistov Delavske koalicije.
Razprava je bila namenjena tudi drugim temam, ki jih opaža članstvo na terenu. Govor je bil tako o slabem položaju invalidnih oseb, o delodajalskem neplačevanju obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (nekdanja beneficirana delovna doba), kjer je problem največji v avtoprevozništvu; Le skromna dva odstotka voznikov naj bi dobilo plačan ta prispevek. V zasebnem sektorju tisti, ki so zaradi tega tožili svojega delodajalca, zdaj to imajo, je povedala generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) Saška Kiara Kumer, problem pa lahko nastane zaradi prenizke prispevne stopnje, je dejala.
Slišali smo tudi predlog, da bi zaradi boljšega uveljavljanja sheme 80/90/100 na terenu ZSSS izdala za svoje zaupnice in zaupnike smernice, s pomočjo katerih bi bilo lažje motivirati delodajalce. Za piko na i je predsednik ZSSS poudaril, da bo morebitni padec reforme pomenil, da nekaterih pravic ne bo več; vsaj dve leti pa bo trajalo, da bo izpogajana nova, ki pa zaradi spremenjenih družbenih in ekonomskih okoliščin ne bo nujno boljša. Vse, kar je povedala Lučka Böhm glede sprememb zakona, je res, temu nihče v dvorani ni ugovarjal, je še poudaril Zorko. Vedno bi bilo, meni, lahko izpogajanega tudi kaj več, a gre za paket – referendum ni nikoli le proti enemu členu – in gre za izglasovano voljo oziroma sklep predsedstva ZSSS. Zgodba ni končana, »je širša, pokojninski sistem je odraz vseh sistemov, potrebno je, da veste, o čem odločate,« je še poudaril predsednik ZSSS in dejal, da naša organizacija prevzema svoj del odgovornosti.
Prijeten zaključek jesenskih terenskih posvetov
Zadnji jesenski terenski posvet ZSSS je potekal na Koroškem, in sicer v Slovenj Gradcu 20. oktobra. Po krajšem uvodnem nagovoru generalnega sekretarja Boštjana Medika je zbrane pozdravil predsednik ZSSS Andrej Zorko. Potrdil je, da božičnica bo, najmanj v polovični višini minimalne plače, rok izplačila pa naj bi bil 18. december. Podjetja z likvidnostnimi težavami bodo božičnico lahko izplačala do 31. marca 2026, obveznost pa bo še vedno ostala. Gre namreč za novo pravico, ki ne bo odvisna od dobička podjetja. Veljala pa bo za vse, tako za javni kot zasebni sektor. Veljal bo enak sistem kot pri regresu za letni dopust. Pogoj za kasnejše izplačilo bo, da podjetje svojemu poslovodstvu ne izplača nagrad iz naslova dobička. Božičnica pa se prav tako ne bo štela v cenzus za otroški dodatek, vrtec itd.
V nadaljevanju je Zorko predstavil spremembe novega zakona o urejanju trga dela, predvsem reformo agencijskega dela ter dosežek sindikalnih pogajalcev glede zvišanja minimalnega nadomestila za brezposelnost. To se bo po novem usklajevalo z minimalno plačo ter se povišalo na najmanj 70 odstotkov in največ 130 odstotkov povprečne plače. V razpravi je zbrane najbolj zanimalo izvajanje skrajšanega delovnika starejših delavcev oziroma modela 80-90-100, ki bo osebam z najmanj 60 leti starosti oziroma 35 leti pokojninske dobe omogočal osem ur krajši delovni čas z 90 odstotki plače in polnimi prispevki.
V drugem delu posveta je Lučka Böhm predstavila pokojninsko reformo in kot največji dosežek pogajalcev ZSSS izpostavila to, da nam je uspelo ohraniti polno pokojninsko dobo pri 40 letih in ne višje. Poudarila je, da reforma ni namenjena varčevanju, temveč pripravi sistema na demografski prehod, in da je bila dosežena vrsta pomembnih izboljšav, od višanja odmernega odstotka do izboljšanja upokojitvenih pogojev tako za najšibkejše delavke in delavce kot za delovne invalide druge in tretje kategorije, vdovce in vdove ter druge ranljive skupine upokojenk in upokojencev.
Največ vprašanj prisotnih je bilo namenjenih odmeri pokojnine. Pri tem je Böhm pojasnila, da se bo pokojninska osnova odmerila od povprečja plač v 40 letih, ki se jim bo odštelo najslabših pet let v matični evidenci, torej se bo upoštevalo najboljših zaporednih 35 let. To bo veljalo šele od leta 2035 dalje, pred tem pa se bo obračunsko obdobje višalo postopoma, in sicer za dve leti vsako leto od leta 2028 dalje; enako se bo postopno dvigoval odmerni odstotek. Povprečna plača pred uvedbo evra se sicer pomnoži s koeficientom, ki preračunava vrednost plač skozi posameznikovo delovno zgodovino, da pride do povprečja v evrih. Kot je še pojasnila glavna pogajalka za spremembo pokojninske zakonodaje, država ljudi spodbuja, da delajo dlje. Daljše kot je obdobje izračunavanja, več je sicer možnosti, da bo njihova pokojninska osnova nižja. To kompenzira odmerni odstotek, ki bo po zaključku reforme najmanj sedemdeset odstotkov osnove, vsak otrok bo prinesel dodatnih 1,6 odstotka, 41., 42. in 43. leto pokojninske dobe dobi oseba tri dodatne obračunske odstotke, ne glede na to, koliko je stara, je še pojasnila Böhm.
Miha Poredoš, Gregor Inkret in Mojca Matoz
To besedilo je sestavljeno iz prispevkov, ki so bili posamezno objavljeni v rednih številkah Delavske enotnosti, glasila ZSSS, in sicer septembra, oktobra in novembra letos.
Nalagam ...