Dober obisk, veliko aktualnih tem in odločen pogled naprej – Poročilo s terenskih posvetov ZSSS

23. 2. 2024

Delo na terenu je ena glavnih ravni slehernega sindikalizma, in sicer tako pri sindikatu na ravni podjetja ali dejavnosti kot tudi pri večji sindikalni organizaciji. Neposreden stik s članstvom, s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki, redna izmenjava informacij, mnenj, izkušenj, pa seveda tudi manevrski prostor za učinkovito nagovarjanje potencialnih članic in članov … Vse to – in še kaj zraven – je plod učinkovite prisotnosti na terenu, kamor se je v zadnjem mesecu, z organizacijo posebnih terenskih posvetovanj, znova podala tudi ZSSS.

Da bi lahko bolje izpolnjevali svoje poslanstvo, načrtovali delo organizacije in se še podrobneje seznanili s težavami ter predlogi naših članic in članov, zaupnic in zaupnikov, podpornic in podpornikov, da bi skratka zatipali trenutni utrip slovenskega delavstva ipd., smo v ZSSS izvedli več terenskih posvetovanj po vsej Sloveniji. Skupaj z našim vodstvom, predsednico ZSSS Lidijo Jerkič, generalnim sekretarjem Boštjanom Medikom, izvršnim sekretarjem za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrejem Zorkom (ponekod se jim je pridružil tudi generalni sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije in eden podpredsednikov ZSSS Oskar Komac), ter v sodelovanju z našimi območnimi organizacijami smo bili v Novem mestu, Kopru, Ljubljani, Celju, Mariboru in na Ptuju, medtem ko bo v Murski Soboti terenski posvet na vrsti naslednji teden (mogoče bo naknadno organiziran še kakšen dodatni posvet). V vseh naštetih krajih smo bili na voljo članom in članicam, sindikalnim zaupnikom in zaupnicam ter drugim zainteresiranim, tudi medijem. Večinoma je bila zraven tudi Delavska enotnost.

In o kakšnih posvetih govorimo? Šlo za neformalna srečanja, odprte, večsmerne, sproščene, konstruktivne razprave z zbranimi sindikalnimi zaupnicami in zaupniki, članicami in člani sindikatov dejavnosti različnih generacij ter ozadij, kjer je lahko vsakdo povedal, kaj mu leži na duši. Na dnevnem redu pa so bile same relevantne delavske in sindikalne teme: od aktualnih zakonskih sprememb (denimo zakona o delovnih razmerjih) ter novosti (zakona o evidencah na področju delovnega časa in socialne varnosti), napovedanih reform (pokojninska in davčna), plačne politike, do tega, kaj smo v ZSSS izborili v minulem letu (denimo pravilnika o poklicnih boleznih in o ročnem premeščanju bremen), in tega, kaj bo še treba, saj se delavski boj, jasna stvar, nikoli ne konča …
Poleg neposrednega stika s terenom so bili posveti pomembni torej tudi zato, da se je naše članstvo, vključno s sindikalnimi zaupniki in zaupnicami, iz prve roke ter še natančneje kot sicer seznanilo z glavnimi dosežki ZSSS iz preteklega leta. Obenem pa smo na tak način dobili tudi njihov odziv glede tega, kako se omenjeno odraža v praksi, kakšni izzivi ali pa težave nastajajo pri implementaciji različnih zakonskih ter drugih sprememb in podobno.

O čem vse je tekla beseda?

Na vsakem posvetu smo se ozrli tako v bližnjo preteklost – na tisto, kar je bilo za sindikalno gibanje aktualno lani – kot tudi na bližnjo prihodnost, torej na izzive in prepreke, ki nas na različnih področjih čakajo letos.

Najprej nismo mogli mimo lani sprejetega pravilnika o poklicnih boleznih, do katerega smo se prebili po več kot tridesetih letih prizadevanj ZSSS in kar prinaša izjemno pomembno spremembo. S sprejetjem pravilnika so vsi delavci in delavke v Sloveniji vsaj načeloma seznanjeni – jih bo pa treba v prihodnosti o tem še intenzivno informirati ter osveščati. Z naborom poklicnih bolezni so upravičeni do uveljavljanja pravic v okviru zdravstvenega in invalidskega zavarovanja, prav tako pa sprejeti pravilnik pomeni, da bodo delodajalci prisiljeni določiti preventivne ukrepe v delovnih procesih. Sprejetje pravilnika je, med drugim, tudi rezultat posredovanja ZSSS pri Mednarodni organizaciji za delo in pritožbe zoper Republiko Slovenijo zaradi neizvrševanja ene od konvencij omenjene organizacije.
Na področju varnosti in zdravja pri delu prinaša za delavke in delavce pomembno spremembo na bolje tudi posodobljeni pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Ta določa nižje dovoljene mase bremen pri ročnem premeščanju, s tem pa tudi dolgoročno zmanjšuje tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj delavk in delavcev. Sprememba pravilnika, prva po letu 2005, je rezultat skupne kampanje ZSSS in Sindikata delavcev trgovine Slovenije.

Eden sindikalnih projektov za letošnje leto je izenačitev najnižje osnovne plače z minimalno. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je zato na posvetu v Ljubljani zbrane pozvala tudi k ustvarjanju pritiska na rast plač na vseh ravneh – med drugim je poudarila, da se svet ne more vrteti okoli minimalne plače, temveč se mora okoli plač na splošno. Kot možnost je omenila tudi proteste, in sicer z besedami: »Za spremembe bo treba dvigati veter.« Foto G. I.


Pomembna tema na posvetih so bile tudi spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki je za naše sindikalno delo in za življenje in delo vseh delavk in delavcev v Sloveniji izjemnega pomena. Med novostmi velja izpostaviti: pet dni neplačanega dopusta v primeru oskrbe oziroma nege družinskega člana; subsidiarno odgovornost pogodbenika za neplačilo plače delavcu za dejavnost gradbeništva; povišanje nadomestila za nezagotavljanje dela agencijskim delavcem; pravico do odklopa; obveznost pisnega odgovora delodajalca v primeru nesprejema predloga delavca za spremembo pogodbe o zaposlitvi; obveznost delodajalca, da delavcu v primeru podanega opozorila pred odpovedjo na njegovo zahtevo omogoči zagovor; skrajšani rok veljavnosti opozorila pred odpovedjo iz krivdnega razloga; večjo varnost sindikalnih zaupnikov v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi in podobno. Vendar z noveliranim zakonom o delovnih razmerjih obstaja tudi manjša zagata. Kot je na več posvetih omenila predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ga je državni svet na pobudo predstavnikov delodajalcev poslal v ustavno presojo, in sicer izključno zaradi nasprotovanja določbam o zaščiti sindikalnih zaupnikov, kar je seveda nezaslišano. Ustavna presoja pa ne bo potekala prednostno, kot so želeli njeni vlagatelji, kar najverjetneje pomeni, da bo odločitev ustavnega sodišča o vsem skupaj znana šele čez nekaj let.

»Štempljanje«

V ZSSS smo že dolga leta opozarjali na nespoštovanje veljavne ureditve na področju delovnega časa, zagotavljanja počitkov, odmorov in dopustov, tudi v okviru usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. S tem v zvezi so bile po opravljenem usklajevanju na ekonomsko-socialnem svetu in ob soglasju socialnih partnerjev, torej tudi delodajalcev, ki so pozneje hinavsko zagnali velik halo, sprejete spremembe zakona o evidencah na področju delovnega časa in socialne varnosti, ki bodo inšpektoratu za delo omogočile učinkovitejši nadzor nad spoštovanjem določb glede delovnega časa. Iz evidence pa je končno razvidno, v kakšni obliki delovnega časa delavec opravlja delo, kdaj je nastopil in končal delo ter koliko časa je delo opravljal. Poleg tega je delavcu oziroma delavki po novem zagotovljen sprotni ter mesečni vpogled v evidenco opravljenih ur. Zakon je bil deležen velikega nasprotovanja delodajalskih organizacij in tudi posmeha širše javnosti, saj je nastal vtis, da gre za nasilno uvedbo neživljenjskega »štempljanja« ob prihodu na delo in odhodu z dela, a praksa oziroma odziv udeleženk in udeležencev posvetov ZSSS vseeno kaže, da delavke in delavci nanj nimajo veliko pripomb. Ti zakon večinoma pozdravljajo, saj zdaj, če ne drugega, vsak mesec vsaj prejmejo obvestilo o tem, koliko ur so dejansko opravili in kako se te ure obračunavajo. Vseeno pa mestoma še prihaja do nepravilnosti pri izvajanju zakona, ko denimo delodajalci zaposlenim beležijo odmor, čeprav ga niso imeli. Na tovrstne kršitve bo torej treba ostati pozoren.

Enaka obravnava

Eden od pomembnejših lanskih premikov ZSSS, mimo katerega ni bilo mogoče iti na posvetih, so tudi spremembe zakona o čezmejnem izvajanju storitev, kjer je zdaj uzakonjena enaka obravnava domačih in napotenih delavcev. Tako smo dosegli, da je pri presoji pogojev za napotitev delavcev v tujino dosledneje zahtevano spoštovanje delovne zakonodaje, kar velja še posebej na področju plač, delovnega časa, zaposlovanja na črno, ocenjevanja tveganj in usposabljanja za varno opravljanje dela ter zagotavljanje varnega delovnega okolja.

Na posvetu v Novem mestu je bil govor tudi o spoštovanju delavskih pravic v lokalnem okolju, torej na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Po besedah tamkajšnjega območnega sekretarja ZSSS Igorja Iljaša (drugi z desne) večjih kršitev lani niso zaznali, se pa v regiji podobno kot drugod srečujejo s pomanjkanjem delavk in delavcev v storitvenih dejavnostih, kot so na primer gostinstvo, turizem in trgovina. Foto G. I.

Do kdaj bomo delali?

Med temami, ki so na posvetih vsaj v določeni meri vznemirile občinstvo, je bila pokojninska reforma. Pri napovedanih spremembah pokojninske zakonodaje, ko sicer v ZSSS še vedno čakamo na vsebinska izhodišča vlade, bomo vztrajali, da se delovna in zavarovalna doba ne smeta podaljševati. Obenem si želimo razprave o višjem odmernem odstotku pri obračunu pokojnine, in to za vse kategorije zaposlenih.
Ker se kljub napovedim pogajanja na tem področju še niso začela, pričakujemo, da bo vlada nemudoma predstavila svoja stališča in pristopila k pogajanjem. Pričakujemo tudi izračune predlaganih posledic za posamezne skupine zaposlenih (denimo predlog povečanega števila let, ki se upoštevajo pri odmeri pokojnine) in predlagamo prenovo področja invalidskega zavarovanja, ki v zadnjih letih ni bilo deležno potrebne pozornosti. Obenem vztrajamo pri izenačitvi prispevne stopnje delodajalcev. Izpostavljamo pa tudi nujnost izvedbe zdravstvene reforme, ki je v luči stavke zdravnikov potisnjena nekoliko v ozadje. Pri tem smo mnenja, da se raven pravic v zdravstveni košarici ne sme znižati, prav tako ne njihova kakovost.

Eden od terenskih posvetov je potekal tudi na Ptuju – dogodek je privabil številne sindikalne zaupnike iz različnih sindikatov dejavnosti, združenih pod okriljem ZSSS, kar kaže na visoko stopnjo aktivnosti sindikalnega gibanja v Spodnjem Podravju, je poročal Jure Čuček, sekretar v Območni organizaciji ZSSS za Podravje in Koroško. »Na posvetu je predsednica ZSSS Lidija Jerkič izpostavila ključne točke pri pogajanjih, namenjenih dvigu minimalne plače, uravnoteženi davčni reformi, reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter nadaljevanju pogajanj pri dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Posebej zanimivo je bilo slišati stališče generalnega sekretarja Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskarja Komaca, ki je na praktičnih primerih razložil, zakaj je spremenjeni zakon o evidencah na področju delovnega časa in socialne varnosti pomemben dosežek sindikatov. Pojasnil, kako so se v nekaterih gospodarskih dejavnostih leta in leta dogajale nepravilnosti glede prikazovanja ‘dodatnih ur’, možnosti koriščenja odmorov ter počitkov. Izrazil je prepričanje, da bo uvedba evidence delovnega časa prispevala k spoštovanju zakonodaje in preprečila izkoriščanje zaposlenih. Pohvalno je bilo tudi aktivno sodelovanje zaupnikov in članov, ki so izpostavljali specifične probleme na svojem področju. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je debata privedla do konstruktivnih zaključkov, ki bodo v prihodnosti omogočili učinkovito delo sindikalnih zaupnikov in članstva v Spodnjem Podravju v okviru ZSSS.« Foto J. Č.


Kaj nas čaka?

Na posvetu je bil tudi govor o pričakovanjih in predlogih ZSSS za letošnje leto. Med drugim je bila omenjena davčna reforma. Če bo do nje prišlo (podrobneje pišemo o davkih, našem davčnem sistemu, potencialni reformi ipd. v prejšnjem članku), bomo vztrajali pri uravnoteženosti davkov iz naslova prejemkov in premoženja. Naše stališče je torej, da če se denimo razbremenijo prejemki, bo treba nove davčne vire poiskati drugje. V ZSSS bomo še naprej nasprotovali tudi uvedbi socialne kapice, predlagali pa bomo razbremenjevanje srednjega razreda, uvedbo višje splošne davčne olajšave, uskladitev dohodninske zakonodaje z zakonodajo s področja socialnih transferjev, enako obremenitev vseh oblik dela in podobno.
V novem letu nas čaka tudi nadaljevanje pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih, saj so ostala neodgovorjena pomembna vprašanja, denimo trideseturni delovnik, oseminštirideseturni neprekinjeni mesečni odmor, dodatek za sobotno delo, obvezna božičnica, osnove plačnega modela, pa tudi drugi predlogi posameznih socialnih partnerjev. Zaradi vrste nesprejemljivih predlogov delodajalcev, usmerjenih na deregulacijo in zmanjševanje pravic, pričakujemo zahtevna pogajanja.

Nedavno sprejeti zakon o evidencah na področju delovnega časa in socialne varnosti je bil deležen velikega nasprotovanja delodajalskih organizacij in tudi posmeha širše javnosti. A praksa kaže, tako se je izkazalo tudi na posvetu v Celju, da delavke in delavci nanj nimajo veliko pripomb oziroma ga večinoma pozdravljajo, saj zdaj, če ne drugega, vsak mesec prejmejo vsaj obvestilo o tem, koliko ur so dejansko opravili in kako se te obračunavajo. Foto G. I.

Pogostejši izračun

ZSSS ima več prioritet tudi v zvezi s plačami. Glede na to, da je pri izračunu minimalne plače od leta 2021 v uporabi nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške, bomo, kot je na več posvetih poudaril izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko, vztrajali tudi pri pogostejših izračunih omenjenih stroškov, saj so zdaj pripravljeni le na vsakih šest let. Tako predlagamo izračun minimalnih življenjskih stroškov vsaj na dve leti, kar ne bi bilo pomembno le za minimalno plačo, temveč tudi za socialne transferje.
Še naprej se bomo zavzemali tudi za krepitev inšpektorata za delo in njegovega delovanja. Posebej se zavzemamo za nenapovedane preglede, ciljane akcije, poglobljene in učinkovitejše nadzore ter nujno skrajševanje postopkov.

Tudi na posvetu ZSSS v Murski Soboti …
… je bil dober obisk. Foto Z. B.

Predstavniki sindikatov dejavnosti, članov ZSSS, sodelujejo tudi v skupini za vzpostavitev novega plačnega modela, ki mora biti posodobljen, pregleden in uporaben v praksi. Osnova je vzpostavitev poštenega in preglednega plačnega sistema v zasebnem sektorju, pri čemer bodo imeli pomembno vlogo pri njegovem oblikovanju prav sindikati dejavnosti, in sicer v okviru pogajanj za panožne kolektivne pogodbe.

V Kopru so zbrani med drugim izpostavili, da bi bilo v drugem krogu pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih nujno doseči ureditev outsourcinga, in sicer tako, da bi zunanje izvajalce storitev – kar se denimo tiče kriterijev in pravil delovanja – izenačili z zaposlitvenimi oziroma kadrovskimi agencijami. Želja po ureditvi outsourcinga je vsaj nekoliko tudi lokalno pogojena, nam je zaupala območna sekretarka ZSSS Irena Jaklič Valenti. Znani so denimo Izvajalci pristaniških storitev (IPS) v Luki Koper – primer je sicer dobil sodni epilog –, lani je potekala stavka outsourcanih sobaric v Hotelih Bernardin v Portorožu, sploh v storitvenem sektorju problemi z outsourcingom ostajajo, od tod pa tudi pričakovanja po ureditvi področja. Foto I. V.

Še dve zakonski spremembi

V okviru pogajanj za spremembe zakona o urejanju trga dela nam je v ZSSS uspelo doseči soglasje socialnih partnerjev, da se v predlog zakona vnesejo določbe, ki bodo pomembno izboljšale socialni položaj brezposelnih, saj dvigujejo višino nadomestila za brezposelnost, hkrati pa jo vežejo na višino minimalne plače, kar bi zagotovilo njuno sprotno usklajevanje. A se je zapletlo na ministrstvu za finance, kjer tem spremembam nasprotujejo. Omeniti moramo še predlog sprememb zakona o delitvi dobička, ki je usklajen z resornim ministrstvom, čaka pa še na zakonodajni postopek.

Območna organizacija ZSSS za Podravje in Koroško je uspešno organizirala terenski posvet tudi v Mariboru. Udeležba zaupnikov je bila številčna, kar priča o pomembnosti in zanimanju za aktualne sindikalne teme, je sporočil tamkajšnji sekretar Jure Čuček in dodal: »Posvet je otvoril generalni sekretar ZSSS Boštjan Medik, ki je pozdravil vse prisotne. V svojem uvodnem nagovoru je izpostavil, da so območne organizacije ključnega pomena za delovanje ZSSS, tako s strokovnega vidika, kakor tudi za povezovanje in širjenje članstva. Prav dejavnik povezanosti območja in kakovostnega dela območnih sodelavk in sodelavcev ZSSS je bil odraz velikega števila udeležencev na posvetu. Predsednica Lidija Jerkič je v svojem govoru predstavila dosežke ZSSS v letu 2023 ter načrte sindikalnega boja za leto 2024. Posebej je poudarila pomen enotnosti in aktivnega sodelovanja članov ter njihovo vlogo pri uresničevanju sindikalnih ciljev. Izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko, je podrobneje predstavil načrte delovanja za leto 2024. Osredotočil se je na ključne sindikalne naloge, kot so dvig minimalne plače, uravnotežena davčna reforma, reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter nadaljevanje pogajanj pri dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Poudaril je pomen aktivnega pristopa in sodelovanja sindikalnega članstva pri doseganju teh ciljev. Veseli nas, da smo skupaj ustvarili plodno okolje za razpravo o pomembnih sindikalnih temah ter da smo skupaj zastavili smernice za delo v prihodnosti. Zahvaljujemo se vsem udeležencem za njihovo prisotnost in aktivno sodelovanje.«

Tudi posvet v Mariboru je otvoril generalni sekretar ZSSS Boštjan Medik, ki je poudaril da so območne organizacije ZSSS ključnega pomena za delovanje organizacije, tako s strokovnega vidika, kakor tudi za povezovanje in krepitev članstva. Brez njih tudi tovrstnih terenskih posvetovanj ne bi mogli organizirati, prav tako pa ne bi bila tako dobro obiskana, lahko še dodamo. Foto J. Č.

Na terenu

Terenski posveti ZSSS po vsej Sloveniji so pokazali več stvari. Najprej, kako osvežujoče in seveda nujno je oditi na teren, pa tudi, kako dragoceno je tam navezati osebni stik, se pogovarjati iz oči v oči ter na tak način zaznati nekakšen srčni utrip slovenskega delavskega razreda. Obenem so terenska posvetovanja pokazala, kako res raznolika in pisana je sindikalna družina ZSSS; združuje članice in člane, sindikalne zaupnice in zaupnike ipd. različnih generacij, ozadij in dejavnosti – od industrije, javnega sektorja do storitev –, ki se na takih dogodkih tudi lahko dodatno spoznajo in povežejo.

Gregor Inkret

Delavska enotnost

To poročilo je bilo najprej v nekoliko krajši obliki objavljeno v tretji letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 82 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod tretje letošnje redne številke (15. 2. 2024) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!

Share