Letošnji dvig minimalne plače predstavlja pravo pot, a je nujen tudi dvig preostalih plač in prenova metodologije za določanje minimalnih življenjskih stroškov

22. 1. 2026

Minister za delo je danes sporočil, da je po posvetovanjih znotraj koalicije in vlade sprejel odločitev, da se bo minimalna plača že z januarsko plačo zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.

Dvig minimalne plače nad prag revščine je na načelni ravni pozdravil tudi predsednik ZSSS Andrej Zorko. Želeli bi si, da se razmerje med višino te plače in minimalnimi življenjskimi stroški ne bi zmanjšalo z 32 na 26 odstotkov, zato ne bi nasprotovali še višjemu dvigu minimalne plače, je med drugim poudaril. Letos se bo namreč minimalna plača v nominalnem znesku sicer dvignila, vendar so se tudi cene osnovnih življenjskih potrebščin od leta 2022 precej dvignile.

»Pričakujemo, da bodo dvigu minimalne plače sledili tudi dvigi preostalih plač, predvsem v zasebnem sektorju, da se prepreči plačna kompresija v spodnjem delu plačne lestvice,« je izpostavil Zorko. Hkrati je izrazil pričakovanje, da se zato ne bodo povečale cene javnih storitev ter da se zaradi dviga minimalne plače ne bodo povečevali izdatki družin za pokrivanje osnovnih življenjskih potrebščin.

Minimalna plača namreč ni ekonomska kategorija, ampak predvsem politična odločitev države, ki pove, koliko naj delavec oziroma delavka za najbolj enostavna dela s polnim delovnim časom zasluži, da bo lahko kolikor toliko dostojno živel. Zato je izračun minimalnih življenjskih stroškov pomemben, pomembno pa je tudi, da temelji na realnih podatkih.

Predsedstvo ZSSS je sicer 13. januarja letos obravnavalo Poročilo o izračunu minimalnih življenjskih stroških in predlog ministrstva za delo o novem znesku minimalne plače za leto 2026. Po stališču tega najvišjega organa ZSSS mora biti minimalna plača določena v višini, ki bo prejemnikom omogočila dostojno življenje ter preprečevala revščino med zaposlenimi v Sloveniji. Predsedstvo je tudi ugotovilo, da metodologija, na podlagi katere je bila nova višina minimalnih stroškov določena, ni ustrezna in je potrebna prenove, zato je tudi ustreznost višine na novo določenih minimalnih stroškov vprašljiva.

Zato na ZSSS ponovno pozivamo tako k prenovi metodologije za določanje minimalnih življenjskih stroškov kot tudi k njihovemu pogostejšemu izračunu, in sicer najmanj na vsaki dve leti. Spremembe metodologije in načina izračuna minimalnih stroškov pa morajo seveda biti izvedene v sodelovanju s socialnimi partnerji.