S terena: Stavkovni dogovor na Pošti Slovenije se uresničuje

8. 4. 2019

Obsežni stavkovni dogovor v Pošti Slovenije, dosežen 19. februarja, poleg razbremenitve zaposlenih in izboljšanja delovnih pogojev predvideva izboljšanje varnosti in zdravja pri delu. Čeprav je uresničevanje predvideno v letošnjem in prihodnjem letu, so marsikaj že izvedli, novo zaposlovanje pa bo, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, najtrši oreh.

Novo zaposlovanje, pomemben del dogovora, že poteka; doslej so zaposlili kakih trideset novih delavcev, letos pa je predvidenih dvesto novih zaposlitev. Dogovor, ki so ga delavci ob pomoči dveh sindikatov dosegli s pripravo stavke, naj bi Pošto Slovenije, d. o. o. (PS), stal med osem in 13 milijonov evrov, a so ti zneski v primerjavi z obeti, ki se jih glede izboljšanja delovnih pogojev in plačila nadejajo poštni delavci, nepomembni.

Sporazum oziroma dogovor poleg zapolnitve dejanskih kadrovskih potreb in prenove varnosti in zdravja pri delu predvideva tudi dvig t. i. rezerv (na 22–24 odstotkov), tj. dopolnilnih zaposlitev, ki jih v poslovalnicah potrebujejo za nemoteno delo. Dogovorili so se še za dodatne odmore, posebne pogoje dela za posebne in zaščitene kategorije delavcev (ženske, invalidi, starejši …), striktno plačevanje nadur in povečanje plačila nadur (s 30 na 40 odstotkov), jasno razmejitev med nadurnim delom in neenakomerno porazdelitvijo delovnega časa; presežki ur po koncu referenčnega obdobja bodo plačani s pribitkom 50 odstotkov, dodatek za deljen delovni čas pa se bo s 15 povišal na 18 odstotkov. Dogovorili so se za vrnitev pravic na predkrizno raven, zlasti eskalacijo plač, za regres, povračilo stroškov prevoza ipd., sredstva za nagrajevanje preobremenjenih delavcev, zagotovili pa so tudi vlogo delavcev in sindikata pri soodločanju v PS.

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je za oglede pošt pripravila navodila, na kaj morajo biti sindikalisti pozorni med ogledi delovnega okolja. Svetovalka za varnost in zdravje pri delu Katja Gorišek je o dokaj obširnem in temeljitem seznamu tudi razpravljala z odborom za pošto prejšnjo sredo. Pozvala je k celovitemu, skrbnemu in dokumentiranemu beleženju opažanj v delovnih okoljih med realnim obratovanjem (tj. v času, ko je na delovnih mestih največ zaposlenih), s poudarkom na velikosti delovnih prostorov, urejenosti in označenosti talnih površin (osebnih prehodov, prometnih in evakuacijskih poti ter zasilnih izhodov, stopnišč), ustreznosti in vzdrževanosti prezračevalnih in klimatskih naprav, ustrezni nameščenosti razsvetljave in delovanja zasilne razsvetljave, zagotavljanju ustreznih mikroklimatskih razmer (temperatura, ali so delavci izpostavljeni prepihu), ustreznosti informacij za evakuacijo in požarno varnost (požarni red, požarni in evakuacijski načrt, znaki za zbirno mesto, evakuacijske poti in gasilne aparate). Nadaljevala je z garderobami in sanitarnimi prostori, infrastrukturno opremljenostjo (elektrika in druga napeljava), opremo za prvo pomoč ter končala z oceno stanja in urejenosti delovne opreme in sredstev pri delu s slikovnim zaslonom.

Kadrovski primanjkljaj največji problem

Prvi večji učinki bodo vidni maja oziroma junija. Podjetje je sprejelo kadrovski načrt in ureja pogodbe o vzdrževanju dvokolesnikov, z ogledi delovnih okolij, ki jih izvajajo mešane delodajalsko-sindikalne skupine, poteka tudi prenova varnosti in zdravja pri delu (poleg revizije ocene tveganja tudi nabor ukrepov za izboljšanje področja). Kot nam je povedal Peter Helbel, član odbora za pošto Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), so številne elemente dogovora, ki jih je administrativno-organizacijsko lahko izpeljati, npr. potne stroške, vodenje presežnih ur …, že uvedli. Dodatnega zaposlovanja, najbolj perečega problema po Helblovih besedah, se je PS korektno lotila. Vendar se tudi v sindikalnih vrstah zavedajo pomanjkanja kadra in zahtevnosti zaposlitve v PS, zaradi česar je nabor kadrov še dodatno manjši. Nato pa se pri marsikom izkaže, da je delo dokaj zahtevno in da ga ne zmore dohajati, je pojasnil Helbl.

Kadrovski deficit in preobremenjenost čutijo v vseh službah v PS, je dodal. Nazadovanje  je že pripeljalo do izgorevanja in dolgotrajnih bolniških, kar kadrovski problem dodatno povečuje. Ob tem je pohvalil napredek pri kadrovskem načrtu, v katerem se več ne navajajo sodelavci na dolgotrajni bolniški, saj so ti izkrivljali razmere in potrebe. Tudi sicer bo zaposlovanje najbolj »trd oreh« izpolnjevanja stavkovnega dogovora, je prepričan Helbel. »Ljudje so preutrujeni,« je dodal, ta preobremenjenost, tudi zaradi dolgoletnega nenadomeščanja kadrov, postaja problem, večji od plačila.

Potekajo tudi obiski pošt in ogledi delovnih okolij, sogovornik je del ene teh skupin. Obhode so začeli že pred dvema tednoma, v naslednjih tednih pa bodo pregledali še druge (v vsaki od poslovnih enot, v katerih je sindikalno vpet, jih je približno petdeset) – tudi s pomočjo sodelavke strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Pohvalil je, »da se zadeve, ki se lahko relativno hitro in z malo stroški izboljšajo, tudi takoj popravijo«. Sindikalisti se pri teh pregledih ne obremenjujejo s poslovno-organizacijskimi vidiki, ampak le z ureditvijo delovnega okolja in izboljšanjem delovnih pogojev, je dodal Helbel.

Ljudje bodo v izboljšanje razmer verjeli, ko ga bodo doživeli. Najpomembnejša je razbremenitev, saj potrpljenje vztrajno kopni, je še opozoril konstruktivno naravnani sindikalist.

Mirsad Begić

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!