Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva v novo leto s še večjim elanom

20. 12. 2019

»Vse več nas je,« je začel, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, decembrsko sejo republiškega odbora Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS) njegov predsednik. Dela je veliko, uspehi so vidni.

Da članstvo v sindikatih, združenih v ZSSS, v povprečju narašča, je potrdila tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je povečalo za tri tisoč. To je zelo pomembno, saj delamo z ljudmi in za ljudi. Predsednica je potrdila, da sama z veseljem pride v vsako podjetje ali zavod med člane, če jo sindikat povabi. Erih Šerbec, nekdanji predsednik tega sindikata, pa je zbrane spomnil na razvoj in nastanek dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je spet zelo aktualna tema, in na pomen solidarnosti v zdravstvenem sistemu.

Vse več zaupnikov na sejah kaže tudi na vse več sindikalnih podružnic SZSSS. V zadnjem času so jih ustanovili kar sedem.

Predsednik in sekretarka SZSSS, Aleksander Jus in Mojca Šumer Korman, sta skupaj s člani republiškega odbora, dejavnimi v posameznih delovnih skupinah, pregledala predloge normativov v zdravstveni negi in drugih poklicih na področju zdravstva, kompetence v zdravstveni negi ter poročala o poteku in dinamiki pogajanj v javnem sektorju.

Sindikalisti so se dogovorili, da bodo v svojih delovnih okoljih pregledali stanje, opozorili na nepravilnosti in nelogičnosti. V interesu sindikata je, da se te zadeve uredijo, mora pa jih pripraviti stroka, je poudarila sekretarka.

Če je bilo pred leti kadra v zdravstveni negi preveč, ga je zdaj premalo, govori se, da je manko že več kot 25-odstoten, smo slišali. Dogaja se tudi že, da zavodi eden drugemu »kradejo kadre«, da nekateri odhajajo na delo v tujino, bazen kadrov na Balkanu pa je že prazen. Od tam so delavke in delavce privabili večinoma nemški delodajalci, ki zdaj delovno silo že uvažajo iz Mehike – razlog naj bi bil v tem, da je tam znanje na dokaj visoki ravni, plače so nizke, ljudje pa so enake veroizpovedi. Problem je postal globalen, že ugotavljajo pristojni.

Govor je bil tudi o spoštovanju delavskih pravic, še posebej pri koncesionarjih dejavnosti, ki jih združuje SZSSS. Med njimi tudi pravice do dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo imajo vsi javni uslužbenci. Ko zavod dobi od ministrstva koncesijo, to koncesionarja ne nadzira več. Rešitev bi bila večji nadzor in ob kršitvah odvzem koncesije, so razpravljali sindikalisti.

Uspeh sindikata

SZSSS se lahko pohvali tudi z dobljeno sodbo, ki jo je konec novembra v zvezi s povračilom stroškov prevoza na delo in z dela v reviziji izreklo vrhovno sodišče.

Po njej je delodajalec dolžan povrniti te stroške iz kraja bivanja delavca in ne iz sosednjega kraja, čeprav so od tam ti stroški nižji. Gre za javnega uslužbenca, ki je imel možnost javnega prevoza iz svojega kraja dejanskega bivanja, delodajalec pa mu je povrnil stroške javnega prevoza iz sosednjega kraja, ki je od tega oddaljen manj kot dva kilometra. Stroški mesečne karte so od tam namreč občutno nižji, mesečna karta iz kraja bivanja stane 68,40 evra, iz sosednjega kraja pa le 10 evrov.

Tako varčevanje je nedopustno, saj tako Zujf kot aneks številka 5 h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva določata, da delavcu pripada povračilo stroškov prevoza z dela in na delo glede na razdajo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra, kar je v tem primeru izpolnjen pogoj. Ta razdalja je določena zgolj kot ločnica med tistimi, ki so do pravice do nadomestila upravičeni, in tistimi, ki niso, je še poudarilo sodišče.

Mojca Šumer Korman je opozorila, naj bodo sindikalisti pozorni na s septembrom spremenjeno višino dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo in na to, kako se izvaja plačilo za delo z dementnimi. Najbolj aktualna zadeva so po njenih besedah potni stroški. Država je poleti začela subvencionirati prevoznike, uvedla je enotno mesečno vozovnico, napoveduje integrirano. To pomeni bistveno znižanje stroškov javnega prevoza in s tem tudi povračil zanj, smo slišali. Potni stroški so še vedno del varčevalnih ukrepov, ki se jih je sindikat zavezal odpraviti, smo še slišali, pogajalci sindikalne in vladne strani glede tega še niso prišli skupaj. Naslednja pogajanja so 19. decembra.

Člani republiškega odbora so za podpredsednika konference reševalcev in urgentnih delavcev imenovali Marka Tomažiča. Imenovali so tudi inventurno komisijo sindikata in prisluhnili predsednici ZSSS, ki je opozorila na glavne zadeve v zvezi s spremembami minimalne plače v novem letu ter davčne in pokojninske zakonodaje. Razprava je pokazala, da tudi v tem sindikatu občutijo problem vseh plač, ki so nizke, potrebna je tudi razbremenitev srednjega sloja. Še slabša zgodba je ureditev dolgotrajne oskrbe, ki se jo že predolgo odlaga; zadnja (meglena) obljuba pristojnih je, da bo zakon pripravljen nekje spomladi. Postavljenih je bilo tudi nekaj čisto konkretnih vprašanj predsednici ZSSS. Ta je napovedala dan odprtih vrat v drugi polovici februarja, ko bodo delavke in delavci že prejeli prve plačilne liste po novem, ter t. i. »dan predsednikov« 4. aprila, ki bo namenjen druženju in izmenjavi izkušenj vseh predsednikov sindikatov po podjetjih in zavodih, ki delujejo v okviru ZSSS.
Seja se je končala v spodbudnem vzdušju sodelovanja in v prijetnem prednovoletnem druženju.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!