Akciji je sledila reakcija – Aktualna sindikalna zgodba iz Gorenja

24. 5. 2019

Konec aprila je odjeknila novica, da v Gorenju, ki je od lani v lasti kitajske korporacije Hisense, načrtujejo v okviru poslovnega preoblikovanja družbe novo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, kar pomeni tudi zmanjševanje števila zaposlenih.

Od 1720 zaposlenih naj bi 270 presežnih delavcev odpustili, preostalih 1450 naj bi jih dobilo novo pogodbo o zaposlitvi, ožja pa bo tudi vodstvena struktura. Na dogajanje so se nemudoma odzvali v sindikatu, mi pa smo o trenutnih razmerah v podjetju za novo številko Delavske enotnosti, glasila ZSSS, pobarali predsednika Konference Sindikata kovinske in elektroindustrije (Skei) Gorenje Žana Zebo (na fotografiji).

Kakšen je bil odziv podjetja na novinarsko konferenco sindikata konec aprila, na kateri ste dejali, da se zavedate nujnosti reorganizacije, a obenem izrazili pomisleke nad njenim potekom in vsebino? So na vidiku kakšni pozitivnejši premiki?

Očitali so nam, da je bila reakcija sindikata pretirana. Brez akcije pa ne bi bilo reakcije. Po vseh aktivnostih, ki smo jih izvedli, je opaziti veliko premikov. Delodajalec se je zavezal, da nikomur od 1450 delavcev, ki bodo zaradi spremembe nazivov delovnega mesta prejeli nove pogodbe o zaposlitvi, ne bo znižal plače, kar je zelo pomembno. Pri tem so sicer izvzeti tisti, ki imajo sklenjene individualne pogodbe. Govor je bil tudi o »outsourcingu« nekaterih služb, kot so čistilni servis in varovanje. Zagotovili so nam, da do tega ne bo prišlo, saj so omenjene službe uvrščene v novo organizacijsko shemo. Čeprav zaradi nekaterih neizpolnjenih pogojev nismo sodelovali pri oblikovanju kriterijev za določitev presežnih delavcev, je delodajalec vseeno upošteval nekatere naše pripombe in določil kumulativno uporabo kriterijev, kar pomeni, da so v določenem razmerju skupaj upoštevani delovna uspešnost, strokovna izobrazba in delovna doba pri delodajalcu. Če pa bi imeli delavci po navedenih kriterijih enako število doseženih točk, bi po metodi izločanja uporabili kot kriterija še delavčevo zdravstveno stanje in socialni položaj. V skupino 270 presežnih delavcev so zajeti tudi tisti zaposleni, ki se bodo bodisi upokojili bodisi bodo napoteni na »čakanje pred upokojitvijo«. Kljub prvotnemu delodajalskemu predlogu o ukinitvi je bila potem v celoti sprejeta sindikalna zahteva, da ostane sodelovanje delavcev pri upravljanju samostojna organizacijska enota. V okviru ugotavljanja presežnih delavcev pa bo ustanovljena tudi krovna komisija, ki bo nadzirala postopek ocenjevanja. Vodstvo podjetja nas je torej ponovno povabilo k sodelovanju, želijo si, da smo zraven tudi v nadaljevanju procesa reorganizacije in ugotavljanja presežnih delavcev. Sindikat na drugi strani zavezujejo nekateri sklepi, ki so bili sprejeti na podlagi vprašanj oziroma opozoril članov ter zaposlenih, in mimo teh nikakor ne moremo. Bomo pa v nadaljevanju naredili vse za čim večjo zaščito interesov naših članov in zaposlenih.

Kakšno je razpoloženje med delavkami in delavci v podjetju?

Zaposleni so prestrašeni in zmedeni. Pričakujejo sicer povečanje proizvodnje in boljšo organiziranost delovnega procesa. Pričakovanja so velika tudi zaradi obljub ob prihodu novega lastnika. Zaposleni razumejo, da so potrebne spremembe, ki bodo prinesle pozitivne premike in boljše poslovanje podjetja. Ob objavi podatka o ogromni izgubi za preteklo leto, na katero so vplivali določeni dejavniki iz preteklosti, pa potem še ob novici o reorganizaciji in 270 presežnih delavcih so nam zaposleni začeli postavljati vprašanja o odgovornosti posameznikov za nastale razmere. Sindikatu delodajalec očita kadrovanje vodilnih delavcev, kar pa nikakor ne drži. Tega nismo nikoli počeli, niti nimamo takšnih namenov, smo pa dolžni lastniku prenesti opozorila naših članov in zaposlenih. Zakaj bi morali zaradi slabih poslovnih rezultatov podjetja biti prizadeti tisti, ki so zanje najmanj ali pa sploh ne krivi?

Ali je že znano, kdaj točno bo izvedeno odpuščanje presežnih delavcev?

Po vsej verjetnosti bo zaključeno do kolektivnega dopusta, ki se v Gorenju začne konec julija.

Kakšen je bil odziv na tvoje povabilo na novinarski konferenci konec aprila, naj se zaposleni v podjetju, ki (še) niso člani sindikata, posebej tisti v režijski službi, med katerimi naj bi bilo največ presežnih delavcev, vanj včlanijo?

V Gorenju je trenutno v sindikat včlanjenih nekaj več kot 50 odstotkov zaposlenih, in sicer več v proizvodnji ter manj v režijskih službah. Če izvzamemo upokojevanje naših članov in članic, je trend včlanjevanja pozitiven. Moram pa omeniti, da smo v zadnjem obdobju, ko smo se pogajali za novo podjetniško kolektivno pogodbo, in ob trenutni reorganizaciji v podjetju prejeli veliko pohval, podpore ter s tem tudi potrditev, da s svojim delom in pristopom zelo dobro opravljamo naše poslanstvo ter na tak način dvigujemo ugled sindikatom.

Kako naprej?

Vseskozi smo pripravljeni na socialni dialog. Za zaščito interesov naših članov in članic pa vedno obstaja možnost uporabe tudi manj prijetnih akcij. Sindikati dobro vemo, da brez akcije ni reakcije in da nam kljub temu, da naši delodajalci nenehno poudarjajo, kako so socialni, nobena pravica nikoli ni bila podarjena. Več kot nas bo, močnejši bomo. Zato pozivam, da se nam pridružijo tudi tisti, ki še niso člani našega sindikata.

Gregor Inkret

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!