Delavski boj se nikoli ne konča – Poročilo s slavnostnega sprejema ZSSS ob prazniku dela

29. 4. 2025
Pred dnevi je v Domu sindikatov v Ljubljani potekal tradicionalni sprejem ZSSS ob skorajšnjem prazniku dela, ki ga pri nas, kot velja vedno znova poudariti, prav po zaslugi sindikatov še vedno praznujemo dva dni, 1. in 2. maja. Glavni vrhunec dogodka je bila podelitev plaket Svobodnih sindikatov Slovenije v letu 2025, manjkal pa ni niti kulturni program, v okviru katerega nas je s svojim nastopom navdušil Zoran Predin.

Dogodek je na kratko povezal Gregor Inkret, vodja informiranja na ZSSS in član uredništva Delavske enotnosti, ki je med drugim izpostavil, da vsako leto ugotavljamo, kako živimo v času izjemnih napetosti, negotovosti, kaj bo jutri, splošnega nezadovoljstva, različnih turbulenc, vojn, genocida, podnebnih sprememb, stavk, protestov ipd. in kako pri tem sindikati ostajamo oziroma bi vsaj morali ostati tisti del družbe, ki zagotavlja varnost, stabilnost in pomoč, ter hkrati organizacija, ki se tudi zavzema za družbo prihodnosti, kot si jo najbrž želimo vsi – varno, socialno, solidarno, pravično … Pri tem je poudaril, kako se zdi, da je letos ta vsesplošna negotovost, da so te izjemne napetosti še bolj ekstremne in brutalne kot kdajkoli in da je izjemno težko slediti vsemu, kar se dogaja (ne da se nam pri tem vsaj malo ne zmeša) in pri tem ohraniti osredotočenost na vse težave, izzive, naloge in angažmaje, domače in bolj globalne narave, ki nas čakajo oziroma se nam kažejo na obzorju … Zato morda ni odveč imeti v mislih, kako veliko moč imamo pravzaprav v rokah delavke in delavci, vsi, ki moramo za preživetje zaslužiti s svojim delom, čeprav se je morda, zaradi takih in drugačnih razlogov, niti ne zavedamo vedno. Moč, da zgradimo ali ustavimo svet, je še podčrtal.

Lidija Jerkič pa je v svojem zadnjem prvomajskem nagovoru v vlogi predsednice ZSSS dejala, da področje delavskega boja nikoli ne bo do konca dorečeno, saj je na svetu pač tako, da je denar vedno vreden več, kot je vreden človek. »Žal je tako in naše delo je, da vedno znova opozarjamo na to, da je človek vreden več, kot je vreden denar. Zato so vsake zmage, take ali drugačne, četudi drobne, velik premik.« Vsem prisotnim na dogodku in tudi tistim, ki so zaradi takih in drugačnih obveznosti manjkali, se je obenem zahvalila za priložnost, »da sem lahko bila predsednica Zveze svobodnih sindikatov. Da ste vsak na svoj način pomagali pri tem, da je Zveza ostala močna organizacija. Da ima Zveza v tej družbi pomen. Pomagal je vsak na svoj način, ali s strokovno podporo ali z delom v sindikatih, članih Zveze, ali v območnih organizacijah ali v podjetjih. Skratka, vsak od vas je prinesel kamenček, kamen ali skalo na ta kup, ki se ji reče Zveza svobodnih sindikatov. Mogoče je bil zadnjih osem let moj obraz tisti, ki predstavlja Zvezo, ampak ne bi mogel predstavljati, če ne bi bilo za mano vseh vas. Tako da vsakemu posebej najlepša hvala. Polagam vam na srce, da delajmo skupaj, ker lahko le tako delamo dobro in tudi za nas velja, da smo skupaj močnejši

Tri različne sindikalne zgodbe

Predsedstvo ZSSS je sprejelo sklep o podelitvi plakete Svobodnih sindikatov Slovenije v letu 2025 Angelci Bizjak iz sindikalne podružnice Skei Konference lokacije železarne Štore; Zoranu Babić, predsedniku Sindikata gostinstva in turizma Slovenije v družbi HIT ALPINEA in Lučki Böhm, samostojni svetovalki ZSSS na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu.


Angelca Bizjak je bila skozi svoje celotno zaposlitveno obdobje polno včlanjena v sindikat in se je dodatno angažirala in bila vključena tudi v njegovo strukturo organiziranja in delovanja ter je posledično opravljala več funkcij. Od izvoljene sindikalne zaupnice do članice različnih organov, izvršnega in nadzornega odbora ter drugih komisij. Svoje delo je vedno opravljala odgovorno in v duhu načela sindikalizma. Druge svoje sodelavce, sploh mlajše, je tako s svojim opravljenim delom v organizaciji, z zgledom in osebnim pristopom, pozitivno nagovarjala, da so vstopali oziroma se pridružili sindikalnim vrstam in tako skupaj krepili aktivno moč in pozicijo sindikata.

To pomeni, da je v prvi vrsti s svojim osebnim zgledom, zavzetim delom v organizaciji in neomajnimi stališči kot izvoljena sindikalna zaupnica in članica različnih izvoljeni organov in delovnih teles dosegla naslednje; izvajala je uspešno, predvsem pa učinkovito promocijo pomena razvoja in delovanja sindikalizma kot sindikalne podružnice, včlanjevala nove člane in sodelovala z višjo ravnjo organiziranja; uspešno izvaja svoje kreativno delo v različnih izvoljenih organih in komisijah sindikalne podružnice, in sicer pri varovanju in izboljšanju ekonomskega, gmotnega kot socialnega položaja članov in drugih zaposlenih; pomembno je prispevala tudi k razvoju in h krepitvi celotne organizacije ter njene učinkovitosti ter tudi k popularizaciji in ugledu delovanja sindikata dejavnosti SKEI in krovne organizacije ZSSS.


Zoran Babić je prišel iz Črne gore na delo v Slovenijo star šele 18 let. Takrat si ni niti približno predstavljal, da bodo gostinski poklici danes tako zelo necenjeni, nespoštovani in slabo plačani, saj so nekoč bili natakarji gospodje, danes pa en natakar dela za dva ali tri delavce, jemlje pa se jim tudi dostojanstvo in ugled. Svojo sindikalno pot začel kot sindikalni zaupnik v hotelu Kompas. Leta 1993 je bil ustanovljen Sindikat podjetja Kompas Hoteli Kranjska gora, nato se je sindikat v letu 2007 preimenoval v Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Sindikat HIT ALPINEA Kranjska gora. Zoran je postal predsednik sindikata že leta 1996 in je bil na tej funkciji vse do leta 2014. Po tem je en mandat deloval kot član Izvršnega odbora sindikata v družbi, nato je znova prevzel funkcijo predsednika sindikata in na tej funkciji ostal vse do decembra 2024, ko se je upokojil. Celotno obdobje delovanja na funkciji predsednika in člana IO je bil aktiven v prizadevanjih za odpravo krivic in kršitev v delovni sredini in si je še posebej prizadeval za boljši položaj vseh zaposlenih v družbi. Vselej je pokončno zastopal interese sodelavcev, velikokrat tudi koga od nečlanov in jih tudi na ta način motiviral, da so vstopili v sindikat.

Včasih so imeli v Kranjski Gori še letno in zimsko sezono, zdaj so turisti tam vseskozi, zato je prisotna konstantna obremenitev zaposlenih, ki povzroča tudi trenja med zaposlenimi. Ker se starejša generacija upokojuje, se zaposluje tudi vse več tuje delovne sile, kar je dodatna težava pri sporazumevanju in je potrebne veliko strpnosti. Zoran je ob tem vedno izpostavljal in opozarjal tudi na slabo organizacijo dela, ki je le še poglabljala vrzel manjkajočih delavcev. Bil je zgleden sindikalist v svoji sredini in navzven, ter tudi motivator in zgled sodelavcem ter sindikalnim kolegom. Iskren, neposreden, istočasno pa solidaren in zavezan sindikalnim vrednotam.


Lučka Böhm je dolgoletna sodelavka ZSSS, po izobrazbi univerzitetna diplomirana sociologinja, ki se s svojo strokovnostjo, srčnostjo in predanostjo že vso delovno kariero posveča branjenju socialne države.

Svojo sindikalno pot je začrtala, ko se je leta 1982 kot strokovno-politična delavka pripravnica zaposlila na takratni Zvezi sindikatov Slovenije. Že od začetka se je strokovno ukvarjala s socialnimi zavarovanji in kmalu postala svetovalka. Med letoma 2003 in 2022 je zasedala funkcijo izvršne sekretarke predsedstva za področja varnosti in zdravja pri delu, socialno varnost in socialna zavarovanja ter do leta 2013 tudi za področje enakih možnosti. Od leta 2022 opravlja delo samostojne svetovalke na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu.

Skoraj 30 let je zastopala interese delavk in delavcev tako v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot v svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot aktivna članica sodeluje v številnih odborih za varnost in zdravje pri delu doma in v tujini, kot so Fundacija Avgusta Kuharja, Svetovalni odbor Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu v Luksemburgu in Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Od leta 1990 do danes je ključna pogajalka ZSSS o predpisih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, dolgotrajne oskrbe. S svojim delovanjem ustvarjalno, aktivno in strokovno prispeva k oblikovanju predlogov za izboljšanje zakonodaje. Tako je predvsem po njeni zaslugi leta 2023 začel veljati nov pravilnik o poklicnih boleznih, na katerega smo čakali več kot 30 let, leto pozneje pa še nov pravilnik o ročnem premeščanju bremen, ki pomeni boljšo zaščito delavk in delavcev pri preprečevanja mišično-kostnih obolenj na delovnem mestu.

Lučka je avtorica številnih strokovnih člankov in publikacij, izvajalka in snovalka usposabljanj s področja soupravljanja ter varnosti in zdravja pri delu, predavateljica, raziskovalka, urednica, in govornica na številnih dogodkih, pa tudi mentorica, saj svoje bogato strokovno znanje in izkušnje zadnja leta delovanja nesebično predaja mlajšim generacijam sindikalistk in sindikalistov. Njena vloga pri varovanju socialnega položaja delavstva, krepitve strokovnosti sindikalnega delovanja, iskanju pravičnih in ustvarjalnih rešitev za izboljšanje zakonodaje, preventivo pri zagotavljanju varnih in zdravih delovnih mest, zavzemanje za nediskriminacijo, njen posluh za stiske delavstva ter predanost vrednotam sindikalizma jo postavljajo med ključne osebe znotraj ZSSS in širšega sindikalnega gibanja

Nagrajenki, Angelca Bizjak (levo) in Lučka Böhm (druga z desne), v družbi predsednice ZSSS Lidije Jerkič. Ker se Zoran Babić sprejema ni uspel udeležiti, je plaketo v njegovem imenu prevzela generalna sekretarka sindikata delavcev gostinstva in turizma Jasna Bračun (desno). Foto M. P.

Ne spreglejte tudi:

Pogovor z nagrajenko Lučko Böhm ob prazniku dela si lahko ogledate tukaj:

Pogovor z nagrajenko Angelco Bizjak ob prazniku dela si lahko ogledate tukaj:

 

Share