Iz tujine: Kdaj se pa ti odklopiš?

2. 10. 2019

Zakonske spremembe za uvedbo pravice do odklopa na sistemskih ravneh so potreben, a verjetno, v nekaterih državah zaradi razmerja političnih sil, težko dosegljiv cilj. Mladi sindikalisti EU svojim kolegom sporočajo, da naj se lotijo zadeve s socialnim dialogom in da naj organizirajo kampanje osveščanja na različnih ravneh, tudi na ravni delovnih mest, tj. pri delodajalcih.

Tam je, kot pišemo v zadnji septembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, mogoče marsikaj, od izklopa računalniških povezav po določeni uri do tega, da pustimo naprave za povezave in delo na delovnem mestu, pa vse do zavez, da drug drugega preprosto pustimo uživati zasebno življenje.

Mladi sindikalni voditelji, ki se izobražujejo preko Evropskega sindikalnega inštituta Evropske konfederacije sindikatov, vsako leto izberejo aktualne teme in jih v skupinah, sestavljenih iz predstavnikov različnih držav, obdelajo kar najbolj vsestransko. Od lani jeseni do letos poleti je ena od skupin, v kateri je sodelovala tudi naša sindikalna kolegica Laura Weber, tako pod lupo vzela delovni čas v času digitalizacije in avtomatizacije dela in se še posebej ukvarjala s t. i. pravico do odklopa. Ta je, gledano s sindikalnimi očmi, pomembna zlasti z vidika varnosti in zdravja delavk in delavcev ter njihove pravice do usklajevanja dela in zasebnosti, s tem pa tudi enakih možnosti žensk in moških.

Svet dela se spreminja

Nove tehnologije so stvarnost, ki ji ni smiselno ubežati; bolje se je na te tehnologije temeljito pripraviti in jih  uporabiti za naše zaveznice. Ljudem je treba pomagati pri prilagajanju na spremembe, te so pogosto večji problem za starejše delavke in delavce, in jim omogočiti usposabljanje za uporabo novih tehnologij. Usposobljen delavec prinaša tudi več koristi svojemu delodajalcu.

Nove tehnologije nadgrajujejo in nadomeščajo človeško delo ter spreminjajo njegove načine in vsebine, seveda različno po dejavnostih. Produktivnost in učinkovitost sicer rasteta; kljub drugačnim pričakovanjem, da bodo nove tehnologije le razbremenile ljudi, te omogočajo tudi njihovo večje izkoriščanje in brisanje meja med delom in zasebnostjo. A bi bilo lahko drugače. Poskrbeti moramo, da to ne bo načenjalo našega zdravja, fizičnega in mentalnega.

Službo nosimo domov

Roboti in druge napredne tehnologije bi lahko zmanjšali delovno obremenitev ljudi in skrajšali naše delovnike ter s tem izboljšali kakovost našega življenja, zagotavljali več prostega časa za nas, naše družine, prijatelje.

»Trenutno pa se dogaja ravno nasprotno,« ugotovitve mladih sindikalistov EU opiše Laura Weber: »Ta tehnologija nas drži cele dneve  v službi oziroma povezane s službo. Meja med službenim in zasebnim življenjem je zabrisana. Službo neseš domov, s telefonom, z mejli, z dosegljivostjo.« Ob tem razloži, kako so se sindikalisti lotili raziskovati problem. Pregledali so zgodovino, dobre prakse in zakonodajo ter ugotovili, da nekaj ukrepov že obstaja.

Zgodovina omejevanja delovnih ur v EU kaže, da je bilo uvedeno za zaščito pred izkoriščanjem delavcev. Tako člene, ki definirajo delovne razmere, omejitev delovnega časa in minimum obdobij počitka, najdemo že v splošni deklaraciji o človekovih pravicah in v listini o temeljnih pravicah EU, evropski socialni listini pa tudi v evropski direktivi iz leta 2003.

Ponekod se (že) zavedajo pravice do odklopa

V nekaterih državah so se uveljavljanja pravice do odklopa že lotili in je postala zakonska kategorija ali vsaj dobra praksa.

V Franciji, ki ima v primerjavi z drugimi državami že tako skrajšan delovni teden na 35 ur, so pravico do poklicnega odklopa leta 2016 tudi uzakonili. T. i. zakon El Khomri, poimenovan po francoski ministrici za delo Myriam El Khomri te pravice sicer točno ne določa, ampak družbam dopušča, da ga v praksi izvajajo glede na naravo dela. Od prvega januarja letos pa morajo v družbah z nad 50 zaposlenimi to pravico zapisati v dokumentu, ki ga letno obnavljajo in je obvezen na področju enakih možnosti in usklajevanja dela in zasebnosti, v manjših podjetjih pa je tak dokument tudi pričakovan. Tista podjetja, ki takšnega dokumenta ne sprejmejo, preganjajo kazensko zaradi oviranja uresničevanja sindikalnih pravic.

Nemčija še nima zakona na to temo, je pa v sklopu varnosti in zdravja pri delu veliko dobrih praks po podjetjih, kjer recimo po določeni uri preprosto ugasnejo računalniške povezave in s tem recimo preprečijo pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte med šesto uro popoldan in sedmo zjutraj ali med dopusti. Ena takih družb je od leta 2011 Volkswagen, podobno politiko imajo še v družbah Alianz, Telecom, Bayer in Henkel. V avtomobilski družbi Daimler imajo računalniški program »Mejl na dopustu«, ki ga lahko zaposleni aktivirajo, ko so na dopustu.

Tudi Italija ima od nedavno uzakonjeno neko obliko pravice do odklopa s pogodbo oziroma sporazumom med socialnimi partnerji v podjetjih. Ta mora vključevati tudi tehnične in organizacijske ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev delavčevega odklopa od tehnološke opreme.

Tudi Španija je nedavno sprejela zakonodajo, ki opredeljuje čas delavčevega počitka ter tehnične in organizacijske ukrepe, potrebne za zagotovitev, da je delavec izključen iz tehnološke opreme. Prvič se je v tej državi tudi zgodilo, da so na podjetniški ravni julija 2017 sprejeli sporazum, ki velja do leta 2020 in vključuje priznavanje pravice do izklopa službenih telefonov v prostem času; delavci tako niso dolžni odgovarjati niti na elektronsko pošto niti na klice in sporočila izven delovnega dne. Španska sindikalna centrala UGT si prizadeva, da bi ta določila bila uzakonjena in bi veljala za vsa podjetja v državi.

Kako je pri mladih, ki jih je tehnologija bolj posrkala? Se zavedajo problema?

»Mladi se mogoče bolj zavedamo tega problema, ker smo prav mi tisti, ki smo ves čas povezani s svetom s telefonom. Tako delodajalci pogosto pričakujejo , da bi morali vendarle na nek mejl odgovoriti, če smo že vseskozi na telefonih. Ampak seveda ni isto, da si vedno dosegljiv delodajalcu ali pa, da napravo uporabljaš za zabavo in svoje zasebne zadeve. Recimo, da pogledam, kje je moj najljubši bend na turneji, ali si dopisujem s prijatelji, drugo pa je, da na nekaj moram odgovarjati. Jaz imam lahko v prostem času ves čas telefon v roki, pa to ne pomeni, da sem v službi,« pravi Laura Weber.

V skupini, ki je pripravila zanimiv zapis, povzet v tem prispevku, so sodelovali: Vana Bosto in Ivan Brezovac (oba SSSH, Hrvaška), Elena Ferrrero Alvarez (UGT-E, Španija), Susanne Hofer (ÖGB, Avstrija), Laura Weber (ZSSS, Slovenija) in Mathias Westbrand Emilsson (HRF, Švedska).

Jedro sindikalnega boja

»Prakse torej so in velja jih posnemati in nadgrajevati,« pravi naša sogovornica. Opozori tudi na to, da ponekod delavci preprosto puščajo svoje službene telefone in računalnike v podjetjih. Hkrati pa doda, da se sindikati na Hrvaškem in v Sloveniji s to tematiko še nismo dovolj ukvarjali. »To so novejše teme, ki se  jim bo moral sindikat enkrat posvetiti. In ko bo meja med zasebnostjo in delovnim časom že čisto zabrisana, bo težje,« ugotavlja naša sogovornica in dodaja: »To so najbolj osnovne zadeve, za katere se sindikati že vseskozi borijo, ena prvih zadev je bilo skrajšanje delovnega časa na osem ur. To so tako imenovane tri osmice. In to. kar se dogaja, je popuščanje v tej zahtevi. Sicer ne sediš več nujno v pisarni, pa vendar. Takrat je bil čas industrializacije, stroji so lahko naredili več in skrajšani delovni čas je bil mogoč. Zdaj imamo pa tehnologijo, ki bi lahko naredila marsikaj namesto nas, mi pa, zanimivo, delamo še več. Na to smo gledali kot možnost, kot nekaj pozitivnega, se je pa treba problema lotiti takoj, saj zgodovina kaže, da so bili napori res veliki, da smo prišli do osemurnega delovnika. Dejansko vidim to kot grožnjo, ne samo za mlade, ampak kot ogrožanje čisto osnovnh pravic in izborjenih zahtev,« razmišlja Laura Weber.

Mladi sindikalisti so prakse popisali in iz njih naredili nekaj zaključkov, ki so jih v okviru izobraževanja predstavili tudi na srečanju s predstavnico odbora za mlade Evropske konfederacije sindikatov.

Za konec pa lahko na temo pravice do odklopa dodamo še, da morajo biti delavske pravice, tudi pravica do usklajevanja dela in zasebnosti ter do počitka in zdravega dela, univerzalne, ne glede na to, kdo dela in pri katerem delodajalcu. Brez tega se bo pritisk na delavke in delavce le še stopnjeval. To pa jim ne prinaša le nezadovoljstva, ampak čisto konkretne zdravstvene, zlasti psiho-socialne probleme, kot so stres, nespečnost, izgorelost. Da bi ohranili duševno zdravje, moramo uveljaviti pravico do odklopa.

Pravica do odklopa je v samem jedru sindikalnih bojev. Odgovornost sindikatov je, da jo uveljavijo. Mladi evropski sindikalisti kličejo k akciji.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

 

O drugih aktivnostih mladih sindikalnih voditeljev in voditeljic, pri katerih je sodelovala tudi Laura Weber (ZSSS), lahko več preberete tukaj: Iz tujine: Sindikat mora biti verodostojna grožnja

Share