Kaj pa študentje? – Sindikat Mladi plus z več opozorili ob prazniku dela

30. 4. 2025

Pred letošnjim prvim in drugim majem, praznikom dela, so se v Sindikatu Mladi plus poglobili v analizo položaja mladih na trgu dela in njihovih izkušenj s študentskim delom. Pregledali so podatke in analize anket, ki so jih izvedli v zadnjih petih letih, ter podrobneje primerjali in analizirali položaj študentk in študentov delavcev.

To je njihovo sporočilo:

Primerjali smo štiri raziskave, ki smo jih opravili v petletnem obdobju: Delam, nimam za burek (2020), Pobegni pred kršitvami (2022), Anketa o študentskem delu (2024) in Delam, še vedno nimam za burek (2025).

Analize jasno kažejo, da se, kljub večji ozaveščenosti mladih o svojih pravicah, mnoge kršitve – od zamud pri plačilih, neplačanega uvajanja, dela brez pravne podlage, do diskriminacije in spolnega nadlegovanja – še vedno dogajajo. Ob tej priložnosti ponovno opozarjamo na nujnost sistemskih sprememb, predvsem pri inšpekcijskem nadzoru nad študentskim delom ter doslednega varstva delavskih pravic tudi pri študentskem delu ter še enkrat več pozivamo k nujnim ukrepom, ki bi izboljšali materialni položaj študentov. Študentsko delo namreč predstavlja t. i. socialni korektiv, ki nadomešča pomanjkljivo štipendijsko politiko. Nujno bi bilo torej povečati število in višino štipendij ter zagotoviti dovolj študentskih postelj v študentskih domovih, le tako lahko zagotovimo, da študentje ne bodo prisiljeni opravljati študentskega dela in pogosto tolerirati slabih pogojev in mnogih kršitev. Če poenostavimo: študent naj študira, ne pa dela.

Zakaj mladi opravljajo študentsko delo in katerim kršitvam so najpogosteje podvrženi?

V zadnjih letih so se razmere na trgu dela in v družbi močno spremenile – posledice epidemije COVID-19, negotove gospodarske razmere, rast življenjskih stroškov in naraščajoča prekarizacija dela, so prizadele predvsem mlade. Čeprav so danes mladi bolje informirani in opolnomočeni za prepoznavanje kršitev svojih pravic, podatki iz štirih raziskav našega sindikata kažejo, da so te kršitve pri študentskem delu še vedno široko razširjene.

Študentsko delo že dolgo ni več le priložnost za dodatni zaslužek. Danes predstavlja nujno sredstvo za preživetje: več kot polovica mladih s prihodki iz študentskega dela pokriva osnovne življenjske stroške (najemnina, hrana, prevoz), nekateri med njimi pa s študentskimi honorarji celo pomagajo svojim družinam.

Kliknite za povečavo.


Najpogostejše kršitve, s katerimi se mladi soočajo, ostajajo:

  • zamujanje plačila (do 31 odstotkov mladih),
  • neplačano uvajanje (tudi do 36 odstotkov anketirancev),
  • delo na črno, torej plačilo mimo napotnice.
Kliknite za povečavo.


Neplačilo za uvajanje in zamujanje izplačil mladim povzroča negotovost in finančne težave, še posebej v času, ko so stroški življenja vedno višji.

Poleg kršitev pri plačilih, so pogoste tudi:

  • kršenje pravice do odmora,
  • pomanjkanje varnosti in zdravja pri delu,
  • diskriminacija in spolno nadlegovanje.
Kliknite za povečavo.

 

Posebej zaskrbljujoč je podatek, da skoraj 10 odstotkov mladih oseb, predvsem žensk, poroča o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu. Prav tako so ženske nasploh izpostavljene večjemu številu kršitev v primerjavi z moškimi.

Mladi so danes bolj opolnomočeni, kljub temu pa so kršitve še vedno del njihovega vsakdana

Mladi danes bolje prepoznavajo kršitve svojih pravic – k temu prispevajo številne ozaveščevalne kampanje (med drugim tudi aktivnosti našega sindikata) ter večja dostopnost informacij o delavskih in socialnih pravicah.

Kljub večji informiranosti mladih pa pri študentskem delu vseeno opažamo vztrajanje vedno istih kršitev, predvsem pa so študentje še vedno prisiljeni opravljati študentsko delo, da sploh lahko študirajo – tako težko govorimo o ‘občasnem in začasnem’ delu študentov in dijakov, katerega glavni namen bi naj bil le prvo spoznavanje s trgom dela in pridobivanje delovnih izkušenj. Delo brez resne pravne zaščite pomeni za mlade veliko tveganje, ki se ga mnogi zavedajo, a pogosto nimajo druge izbire zaradi ekonomske nujnosti.

Zato na Sindikatu Mladi plus ponovno pozivamo k aktivnemu ukrepanju države:

  • NUJNO je treba okrepiti inšpekcijski nadzor nad študentskim delom.
  • NUJNI so ukrepi za izboljšanje materialnega položaja študentov (več in višje štipendije ter več študentskih domov), da študentje in študentke ne bodo prisiljeni delati, da sploh lahko študirajo.
Share