Krčenje pravic zavarovancev ne bo zagotovilo boljšega delovanja zdravstvenega sistema

29. 11. 2023

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) smo prepričani, da stabilnosti zdravstvenega sistema ne smemo graditi na zmanjševanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, še posebej, če se prej ne naslovi številnih pomanjkljivosti v zagotavljanju produktivnosti zdravstvenega sistema.

V zakonodajni postopek je bil, dne 24. 11. 2023, vložen Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva (ZNUPZ). Zakon je v zakonodajni postopek bil vložen brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji ter ob očitni kršitvi Pravil o delovanju Ekonomsko socialnega sveta. Dejstvo, da Ekonomsko socialni svet, zaradi enostranske odločitve predstavnikov delodajalcev, trenutno ne deluje, po našem prepričanju ne izključuje obveze ministrstva za zdravje, da v nastajanje takšnega zakona vključi socialne partnerje. Namesto aktivne vključitve socialnih partnerjev, je bila odrejena javna razprava v trajanju pet dni, ki ni omogočila kvalitetne obravnave predloga zakona. Gre za spremembe, ki korenito posegajo v socialni položaj vseh državljanov, pa tudi v delovnopravna razmerja delavcev v zdravstveni dejavnosti. Ob tem posebej poudarjamo, da v interventno zakonodajo spadajo zgolj ukrepi začasne narave, ki morajo biti sprejeti zaradi nujnih razmer. Vključevanje ukrepov, ki nimajo začasne narave, po našem prepričanju predstavlja zlorabo instituta interventne zakonodaje za vpeljavo trajnih, sistemskih sprememb obstoječe zakonodaje.

V ZSSS smo prepričani, da bi v zdravstvu bilo potrebno sprejeti marsikateri ukrep, s katerim bi se lahko izboljšalo njegovo delovanje in zagotovila njegova stabilnost. To velja tako za enotno naročanje pripomočkov in zdravil, sprejemanje ukrepov za zagotavljanje večje učinkovitosti zdravstvenega osebja, kot tudi za področje podatkovnih baz in s tem povezano povezljivostjo zdravstvenih podatkov, za uporabo najmodernejših informacijskih tehnologij na področju diagnostike in informatike, in podobno. Dokler vsi ti ukrepi, ki bodo zagotovili optimalno delovanje zdravstvenega sistema, ne bodo vpeljani je nedopustno sprejemanje ukrepov, ki bodo krčili pravice državljanov na tem področju. Takšen pristop bi lahko tudi razumeli kot podpiranje slabo delujočega sistema na račun vseh državljanov.

V ZSSS nasprotujemo predlaganemu znižanju nadomestil za bolniške odsotnosti

Gre namreč za predlog, ki bo prizadel vse tiste delavce, zavarovance, ki se zaradi zdravstvenih težav, ki so v veliki meri posledica neustreznega delovnega okolja ter dolgih čakalnih dob na ustrezno zdravljenje, žal ne morejo hitro vrniti na svoje delovno mesto.  Denarno nadomestilo za čas odsotnosti z dela je namreč posledica bolezni, lahko tudi poklicne, zato mora hitra vrnitev na delo biti odvisna od hitrosti zdravljenja in dostopnosti do zdravstvenih storitev in ne od višine denarnega nadomestila.

Ne moremo se strinjati z navedbo predlagatelja, da zvišanje nadomestila po določenem trajanju ni v skladu z začasno naravo nadomestila, saj gre za dajatev socialne narave, ki blaži izpad dohodka, ta izpad pa se s časom trajanja odsotnosti zgolj veča. Predlagatelj sicer ne navaja, kaj želi s predlagano spremembo doseči, je pa jasno, da ne gre za primeren ukrep, ki bi naslovil težavo absentizma. Njegov vzrok namreč ni v višini nadomestila, saj bolniški stalež ni in ne sme biti odvisen od volje zavarovanca, ampak od strokovne osebe organa, ki bolniški stalež odobri. Zaradi tega tudi ni primerno, da se absentizem ali primanjkljaj v zdravstveni blagajni naslavlja na način, ki prizadene osebe, ki so dlje časa nezmožne za delo. V teh primerih namreč gre za težje oblike bolezni in zdravljenja, ki ga ni mogoče hitro zaključiti. S tem so povezani dodatni stroški zdravljenja ter ostali stroški, ki so povezani z boleznijo ali poškodbo, k temu pa se pridruži izpad dohodka zaradi prejemanja bolniškega nadomestila, ki bi se s sprejemom predloga zakona še povečal.

V ZSSS nasprotujemo predlagani omejitvi stavke in izrabe letnega dopusta

Nasprotujemo tudi predlagani omejitvi stavke in izrabe letnega dopusta, saj gre za poseg v sistemsko zakonodajo, ki ni primeren, po našem mnenju pa tudi ni potreben. Kar se tiče letnega dopusta namreč že Zakon o delovnih razmerjih določa, da se ta izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. To pomeni, da lahko delodajalec delavcu že po obstoječi zakonodaji koriščenje dopusta kadarkoli odreče, v kolikor delovni proces tega ne omogoča – kar bi se npr. lahko zgodilo v času izrednih razmer. Hkrati se postavlja resen pomislek, da je sistemsko urejanje prepovedi koriščenja dopusta v neskladju z Direktivo 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa, ki delavcu pravico do koriščenja letnega dopusta zagotavlja.

Glede organizacije stavke je potrebno upoštevati, da Zakon o stavki že sedaj izrecno določa, da se lahko pravica do stavke v organizacijah posebnega družbenega pomena organizira le, če se zagotovi minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacij. Tako je nedopustno, da predlagatelj skuša poseči v enega izmed temeljnih instrumentov sindikalnega delovanja, ki je kot človekova pravica zavarovana tudi z ustavo in mednarodnimi dokumenti, ter po našem prepričanju v Zakonu o stavki že sedaj primerno omejena, upoštevaje javno korist.

Omejevanje pravic delavcev, poseganje v ustavno zagotovljene pravice zaposlenih in slabšanje položaja državljanov, ki so na podlagi odločb pristojnega organa v dalj časa trajajočem bolniškem staležu, ni prava pot k zagotavljanju stabilnosti zdravstvenega sistema. Krčenje pravic zavarovancev in posegi v pravice zaposlenih namreč ne bodo zagotovili boljšega delovanja zdravstvenega sistema. Bodo pa zagotovili manj pravic državljanom in zaposlenim delavcem.

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS

Foto Kelly Sikkema/Unsplash