OECD predlaga nove reze in zaostrovanje upokojitvenih pogojev

11. 2. 2022

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je za slovensko vlado pripravila novo analizo o upokojevanju in pokojninah, ki sledi njenim že poznanim stališčem, po katerih bi morali delati še dodatne reze in zaostrovati upokojitvene pogoje. Svoje ugotovitve so v sodelovanju z ministrstvom za delo nedavno predstavili na novinarski konferenci.

Tako kot dosedanje študije tudi tokratna precej črnogledo vidi prihodnost pokojninskega sistema pri nas. Poudarki, ki so jih na predstavitvi analize predstavili javnosti, gredo predvsem v smeri interesov kapitala in proti interesom (v prihodnje) upokojenih. Kot pravijo, predvsem zaradi poenostavitve in večje razumljivosti sistema. Povedno je, da v ospredju njihovih razmislekov ni višanje pokojnin, ki so tako nizke, da vse več upokojenih že danes živi v revščini, temveč vzdržnost pokojninskega sistema, ki je osnovana na nekaterih problematičnih predpostavkah. Tako tudi v najnovejšem poročilu omenjajo, da naj bi javni izdatki za pokojnine med državami OECD najbolj strmo naraščali v Italiji in Sloveniji. Tovrstne kalkulacije sta že pred nekaj leti v Delovi Sobotni prilogi demantirala profesor ekonomije Jože P. Damijan in Bine Kordež. Predpostavke namreč temeljijo na problematičnih temeljih. Kako je namreč mogoče, da bi bila Slovenija toliko na slabšem, če bo v dobri polovici držav EU delež starejših od 50 let višji kot v Sloveniji. Do tako dramatične slike za Slovenijo z izračuni pridejo zaradi »vhodnih podatkov«. Kot sta ugotavljala omenjena avtorja, je bilo denimo v takratnih izračunih predvideno, da bi se v Sloveniji v petdesetih letih pokojnina iz takratnih 660 evrov po stalnih cenah dvignila na 1500 evrov mesečno. Za kako različne izračune gre, pokaže podatek, da naj bi se na primer na Hrvaškem pokojnina v tem času dvignila s 330 na samo 370 evrov, v Italiji pa ostala celo na enaki ravni. Podobno so izračuni pokazali tudi za baltske države, ki naj bi zato za pokojnine dajale trikrat manj (samo 5 odstotkov BDP) od Slovenije. Zanemarjeno pa je dejstvo, da po razpoložljivih podatkih za leto 2018 Slovenija (9,8 odstotka) za pokojnine namenja manjši delež izdatkov v BDP glede na povprečje EU (12,7 odstotka). Grčija npr. 16,6 odstotka, Italija 15,8 odstotka, Francija 14,9 odstotka, Avstrija 14 odstotkov itd. Problematičen pa naj bi postal delež za pokojnine v višini 15 odstotkov BDP, kolikor, kot vidimo, že sedaj brez težav dajejo nekatere države.

Dramatične napovedi v interesu kapitala

Ker je v Sloveniji v zadnjih desetletjih povsem prevladal neoliberalni diskurz, ni nič drugače tudi pri napovedih črnogledih pokojninskih trendov. Verjetno se še spomnite tovrstnih dramatičnih napovedi ob zviševanjih minimalne plače. Delodajalci so vedno znova svarili in z izračuni dokazovali, da bodo propadla številna podjetja in da se bo brezposelnost izrazito povečevala, če se za samo nekaj odstotkov dvignejo najnižje plače. Toda danes, ko je celo že uveljavljena zakonska formula za izračun minimalne plače, ki jo je v zameno za podporo stranke Levica vladi Marjana Šarca slednja morala sprejeti, vidimo, da je raven brezposelnosti pri nas najnižja v zadnjem desetletju in več. Celo še več, podobno ureditev sedaj z direktivo predlagajo na ravni EU, kjer so se očitno začeli zavedati, da ne moremo slediti nadaljnjemu poslabševanju položaja delavk in delavcev, saj skrajno desna gibanja prav zato pridobivajo pri priljubljenosti in ogrožajo tudi obstoj teh evropskih elit.

Predlogi bi številne pahnili v še večjo revščino

Podobno kot glede minimalne plače lahko zaključimo tudi za črnoglede napovedi glede pokojninskega sistema, ki služijo slabitvi javnega pokojninskega sistema in denimo tudi vzpostavljanju dodatnih zasebnih pokojninskih stebrov, ki jih tudi tokrat priporoča OECD. Tu se odpirajo poslovne priložnosti za zasebni kapital. Poleg tega v OECD predlagajo tudi zvišanje prispevne stopnje za samostojne podjetnike (ne pa tudi za vse druge delodajalce). Ker gre pri tem za številne delavke in delavce, ki so v ta status prisiljeni, bi to še dodatno znižalo njihove zaslužke. Ti so z zvišanjem povprečnih plač vsakoletno že tako na udaru, saj morajo zato plačevati višje socialne prispevke, čeprav se jim prejemki niso povečali.

V OECD predlagajo tudi odpravo predčasnega upokojevanja in tudi novo zmanjšanje odmernega odstotka za izračun pokojnine na samo 55,7 odstotka. Pri čemer bi višino pokojnin dodatno znižal še predlog, da »zaradi poenostavitve sistema« v izračun odmernega odstotka namesto 24 najboljših zaporednih let vključimo kar vseh 40 let delovne dobe. Splošni pogoj za starostno upokojitev bi v OECD s 60 dvignili na 62 let, pokojninsko dobo pa na 42 let. Pri tem se pojavlja vprašanje, kako bodo številni mladi, ki niso dobili zaposlitve do pozne starosti, lahko toliko časa delali. Nekdo, ki se je na primer prvič redno zaposlil po tridesetem letu starosti, bo moral delati še, ko bo star sedemdeset let in več. Če se želimo čez desetletja izogniti katastrofalni sliki na tem področju, bi morali vsem omogočiti univerzalno temeljno pokojnino, ki bi jim omogočila dostojno preživljanje starosti. Vendar tovrstnh rešitev ne omenjajo. Zato pa predlagajo drugačno usklajevanje pokojnin z obstoječe kombinacije 60-odstotne rasti plač in 40-odstotne inflacije. Od leta 2027 bi uporabili novo razmerje 34 odstotkov rasti plač in 66 odstotkov inflacije. To bi, kot so izračunali, zmanjšalo javne izdatke v višini enega odstotka BDP do leta 2050, toda česar ne povejo, je, da bi obenem to še dodatno znižalo višino pokojnin.

Kako so zaostrovali upokojitvene pogoje in nižali pokojnine?

Še leta 1992 je veljalo, da je bilo  v račun višine pokojnine vštetih najboljših 10 zaporednih delovnih let za vsaj 35 let delovne dobe. Povprečna pokojnina je takrat še znašala 78 odstotkov povprečne plače. Z reformo leta 1999 se je obdobje za izračun odmernega odstotka postopoma zvišalo na 18 let. Takratna reforma je tudi znižala odmerni odstotek na 72,5 odstotka po 38 letih delovne dobe za ženske in 40 letih za moške. Učinki te reforme naj bi se najbolj pokazali po letu 2020, ko je večina delavk in delavcev že delala na podlagi nove zakonodaje. Z novo reformo leta 2012 se je do leta 2017 postopoma  podaljšalo obdobje za izračun pokojninske osnove na 24 najboljših zaporednih let. Takratna reforma, sprejeta za časa druge Janševe vlade, pa je odmerne odstotke še dodatno znižala na 62,25 odstotka za ženske in na samo 57,25 odstotka za moške za polnih 40 let delovne dobe. Za ženske naj bi se po takratni reformi odstotek še zniževal in bi leta 2023 dosegal samo še 60,25 odstotka. V tem času so zaostrovali tudi pogoje za dvig pokojnin. Od leta 1992 do 2012 so z zapletenim mehanizmom določili, da se pokojnine dvigujejo za približno 0,6 odstotne točke glede na letno rast povprečnih plač. Z letom 2012 pa so določili novo pravilo indeksacije, po katerem se pokojnine usklajujejo samo še v 60 odstotkih s plačami in v 40 odstotkih skladno z rastjo cen. Rast pokojnin zato ni potekala skladno z rastjo plač. Od leta 2000 do leta 2019 so bruto plače realno zrasle za 39 odstotkov, pokojnine pa samo za 5 odstotkov. Od 2009 do 2014 je prišlo celo do realnega padca višine pokojnin. Ne preseneča, da je zato leta 2018 povprečna pokojnina znašala samo še 59 odstotkov plače. V Avstriji denimo povprečna pokojnina še vedno znaša kar 89 odstotkov plače. Šele leta 2019 je prišlo s Šarčevo vlado do prvih sprememb na bolje, ko so sprejeli zamrznitev odmernega odstotka za ženske na 63,5 odstotka in postopni dvig tega odstotka na isto raven za moške. Izhodišča OECD-ja pa nas znova prepričujejo, da bomo morali rezati v pokojninsko blagajno. Pri čemer se poraja vprašanje, zakaj lahko Avstrijcem uspeva tisto, kar nam ne?

Opustitev neoliberalnega pogleda

Seveda bo pokojninski sistem potreboval dodatna sredstva, toda tudi za to obstajajo rešitve, ki gredo v drugačno smer kot vedno novi pogubni rezi in zaostrovanja, ki imajo svoje skrajne meje. Na globalni ravni se prav zaradi proti ljudem usmerjenih reform krha neoliberalni konsenz in nikakršne potrebe ni, da bi Slovenija uvajala tako stroge in za ljudi nevzdržne reforme. Takšno zaostrovanje in nižanje pokojnin namreč pomeni, da bi se široke množice znašle v hudi revščini, kar je nevzdržno za družbeno kohezivnost in delovanje demokratičnega sistema. Rešitve gre zato iskati v spremenjeni logiki, ki bo potrebe ljudi prilagajala ostalemu. Namesto ozkoglede in uničujoče računovodske logike vedno novih rezov moramo v ospredje postaviti vprašanje, kako zagotoviti dovolj sredstev, da bodo lahko ljudje živeli dostojno pred upokojitvijo in po njej. Rešitve za vzdržno pokojninsko blagajno gre zato npr. iskati v obdavčitvi prispevkov delodajalcev v višini iz devetdesetih let, boljšem demografskem skladu, delovni sili iz tujine. V spodbudah delodajalcem, da bi na manj zahtevnih delovnih mestih (in s krajšim delovnim časom) npr. obdržali starejše delavke in delavce. Od leta 1980 so se po podatkih Združenih narodov dohodki najbogatejšega odstotka v Sloveniji realno povečali za 128 odstotkov, dohodki najrevnejših 40 odstotkov pa so padli za sedem odstotkov. Bogata družba, ki vedno znova najde razloge in načine za zniževanje in razbremenjevanje najbogatejših in kapitala, bi zato morala najti tudi načine, da bi v ospredje postavila dostojno življenje vseh upokojencev. Kot so v manifestu predlagali v Sindikatu upokojencev Slovenije, bi morala biti najnižja višina pokojnine za zakonsko izpolnjene pogoje nad pragom revščine v višini 739 evrov. Spomnimo, da je lani povprečna starostna pokojnina znašala zgolj 722 evrov (pri čemer je velika večina dobi manj). Kako nizke bi bile šele pokojnine čez desetletje in več, če bi zares sprejeli predloge OECD?

Matej Klarič

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi februarski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!