Pridružujemo se peticiji »Proti socialnim rezom«

15. 11. 2023

V ZSSS podpiramo in se pridružujemo peticiji »Proti socialnim rezom«, ki jo je zagnal Inštitut 8. marec. Peticija je poziv vladi in državnemu zboru, da iz predloga Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2024 in 2025 črta določbo, ki določa, da se socialni transferji v letu 2024 ne bodo uskladili z inflacijo, čeprav tako določa zakon (ZUTPG)

Vlada RS je prejšnjo sredo sprejela dopolnjen predlog proračuna, ki ohranja predlog določbe, da se socialnih prejemkov, teh je več kot 23 – med njimi so otroški dodatki, državne štipendije, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, starševski dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, nadomestila za brezposelnost, dodatek za pomoč in postrežbo ipd., prihodnje leto ne bo uskladilo z inflacijo.

V ZSSS že od vsega začetka opozarjamo, da bo zamrznitev usklajevanja socialnih transferjev najbolj prizadela prav najranljivejše posameznike in posameznice ter družine. Med njimi so družine z nizkimi prihodki in vzdrževanimi otroki, enostarševske družine, velike družine, invalidi, brezposelni, nezmožni za delo, upokojenci z najnižjimi pokojninami, socialno ogroženi študentje, dijaki ipd.

Prav tako v ZSSS stalno opozarjamo, da je varčevanje in krpanje primanjkljaja v državnem proračunu na račun socialno najšibkejših nerazumno in nedopustno. Najranljivejši posamezniki in družine bodo tako pristali le še v večji socialni in materialni stiski. Po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) se je število oseb, ki živijo z dohodkom, ki je nižji od praga tveganja revščine v letu 2022 povečalo za 8.000 oseb, skupno tako pod pragom tveganja revščine živi 251.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije. Prva tako se je zvišala stopnja socialne izključenosti. Tveganju socialne izključenosti je bilo v 2022 izpostavljenih približno 276.000 oseb oz. 1.000 več kot leto prej.

Peticijo lahko podpišete TUKAJ

Zamrznitev usklajevanja transferjev pomeni kratkoročno rešitev, gre za nizek znesek, ki jasno kaže, da varčevanje na najbolj ogroženih skupinah prebivalstva ne bo bistveno pripomogel k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja, obenem pa bo pomenil dolgoročne posledice za te najranljivejše skupine prebivalstva.

Takšen ukrep tudi v celoti spregleda draginjo, ki se najbolj odraža v visokih cenah ključnih življenjskih potrebščin. K letni inflaciji že dlje časa največ prispevajo podražitve hrane in brezalkoholnih pijač ter stroški povezani z bivanjem. Ti v strukturi izdatkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki predstavljajo največji del izdatkov ter bistveno znižujejo  njihovo kupno moč in življenjski standard. Na letni ravni so po zadnjih podatkih SURS cene hrane in brezalkoholnih pijač višje za 9,2 %, cene stanovanja, vode, električne energije pa za 12 %. Temu so v zadnjem letu sledile tudi podražitve cen šolskih malic in kosil ter vrtcev.  Uskladitev transferjev z inflacijo bi tako pomenila ohranitev realne vrednosti teh prejemkov. Zato je še toliko bolj nerazumno, da se predlaga takšne ukrepe socialne politike.

Uskladitev se je še do leta 2019 opravljala dvakrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin in kljub obljubam nekaterih političnih strank se to do danes ni vrnilo v prvotno stanje. Kar le še dodatno podkrepi upravičenost našega stališča, da varčevanje na plečih najšibkejših prebivalk in prebivalcev Slovenije ni dopustno.

Zaradi vsega navedenega se v ZSSS pridružujemo peticiji »Proti socialnim rezom« Inštituta 8. marec in pričakujemo, da bo Vlada RS v času, ko se prebivalstvo sooča s posledicami draginje, črtala sporno določbo ZIPRS2425.

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS