Vnovičen poziv k ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

24. 11. 2025

V dneh, ko zaznamujemo 25. november, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, smo vladi ponovno poslali poziv k ratifikaciji Konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, ki je bila sprejeta že 21. junija 2019. Spomnimo, ZSSS je vlado že večkrat pozvala, naj prične postopek ratifikacije te konvencije, nazadnje lansko poletje. Izpostavljamo, da je Mednarodna organizacija dela sprejela tudi resolucijo ILO št. 206, ki države članice poziva k ratifikaciji konvencije in k temu, da po posvetovanju s socialnimi partnerji izvajajo konvencijo in njena priporočila.

Konvencija vzpostavlja prvo mednarodno definicijo nasilja in nadlegovanja v svetu dela in s tem predstavlja mednarodni standard, ki obravnava nasilje in nadlegovanje v svetu dela. Obenem posebej poudarja, da ima vsakdo, ne glede na pogodbeni status pravico do dela brez nasilja in nadlegovanja, ne le zaposleni. Določa pa tudi, da morajo članice skladno z notranjim pravom in prakso ter po posvetovanju s socialnimi partnerji sprejeti vključujoč in celosten način obravnave nasilja in nadlegovanja v svetu dela.

Konvencija predstavlja tudi prvi instrument ILO, ki prepoznava učinke nasilja na zaposlovanje in naslavlja pojave nasilja in nadlegovanja v svetu dela, kot so z delom povezano nasilje in nadlegovanje preko informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter prepoznava nasilje in nadlegovanje kot psihosocialno tveganje. V skladu s konvencijo bodo morale države sprejeti ukrepe za obravnavo in preprečevanje nasilja in nadlegovanja, zagotoviti dostop do pravnih sredstev ter podpore žrtvam, izvajati inšpekcijske preglede, usposabljanja in izobraževanja.

Slovenija je z glasovanjem vladnih delegatov na 108. zasedanju ILO sprejetje konvencije in njenega priporočila podprla, vendar kljub temu, da je bil na ravni Sveta EU sprejet sklep, ki države članice vabi, da konvencijo ratificirajo, a je kljub številnim pozivom z naše strani žal še ni ratificirala. Na nujnost čim hitrejše ratifikacije te konvencije kaže tudi dejstvo, da je po podatkih statističnega urada nasilje v partnerskem odnosu skoraj pri polovici žensk v Sloveniji trajalo več kot pet let in da je nekaj več kot tretjina deklet odraščala v nasilnem družinskem okolju, strah za življenje pa je občutila četrtina žrtev nasilja. Navedeno vsekakor pomeni, da je na žalost tudi v Sloveniji nasilje nad ženskami še kako prisotno in da bi ratifikacija predmetne konvencije predstavljala pomemben korak k zmanjševanju nasilja.

Prepričani smo, da bi morala Slovenija slediti glasovanju svojih delegatov v ILO in državam članicam EU, ki so konvencijo že ratificirale (Avstrija, Belgija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Portugalska, Romunija, Španija). S tem bi tudi na tej ravni pokazali, da pri nas velja ničelna toleranca do nasilja in nadlegovanja v svetu dela.

Poudarjamo še, da nadaljnje odlašanje pri ratifikaciji konvencije ILO št. 190 ogroža temeljne pravice delavcev in delavk, zapostavlja zahteve socialnih partnerjev in civilne družbe ter poslabšuje mednarodni ugled Republike Slovenije.

Zato pozivamo Vlado Republike Slovenije, da ob letošnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami prične postopek ratifikacije omenjene konvencije.

Zamolčano nasilje nad starejšimi (ženskami)

V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) pa v ločeni izjavi opozarjajo na porast problema nasilja nad starejšimi, še posebej nad starejšimi ženskami, ki je pogosto zamolčano. Vlado in pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zato pozivajo, naj zagotovi sredstva za kontinuirano raziskovanje nasilja nad starejšimi s posebnim poudarkom na nasilju nad starejšimi ženskami.

Kot poudarjajo v sindikatu o nasilju nad starejšimi ženskami premalo vemo, ker jim je nasilje težko prijaviti. “Razlogi so različni in segajo od čustvenih do psiholoških in ekonomskih. Žrtve nasilja med starejšimi ženskami velikokrat ne vedo niti, na koga se naj obrnejo ali pa se zaradi invalidnosti, ekonomske odvisnosti, digitalne prikrajšanosti, strahu, sramu ali drugih razlogov niti ne upajo zateči po pomoč in nasilja prijaviti,” so zapisali v izjavi ob Mednarodnem dnevu za odpravo nasilja nad ženskami, 25. novembru.

“Do nasilja nad starejšimi, še zlasti ženskami, prihaja tako znotraj družin kot v institucijah, marsikdaj tudi pred očmi tretjih oseb, ki pred nasiljem raje zamižijo, kot da bi ga poskušale preprečiti in žrtve zaščititi. Niso redki primeri, ko se ženske, ki se znajdejo v skrbstvenem odnosu in so odvisne od drugih, počutijo razvrednotene, osramočene in nemočne. Precej vedo o nasilju nad starejšimi socialne oskrbovalke, ki so marsikdaj priče psihičnemu in verbalnemu nasilju nad starejšimi ženskami, na katere njihovi najbližji kričijo, jih žalijo, zmerjajo, ustrahujejo ter na druge načine z njimi ravnajo ponižujoče. Veliko je tudi ekonomskega nasilja, ko svojci starejšim ženskam poberejo denarne prejemke. Nasploh smo kot družba do nasilja nad starejšimi, še zlasti nad starejšimi ženskami, preveč tolerantni. Celo v javnosti, v trgovinah, v bankah in v javnem prevozu se dostikrat srečujemo z nespoštljivim odnosom, do starejših, češ da s počasnostjo in nespretnostjo povzročajo vrste. V javnem prevozu so starejši marsikdaj izpostavljeni nevarnosti poškodb, ker se posamezni vozniki premalo zavedajo, da so med potnicami in potniki tudi starejše oziroma starejši,” svoja opažanja zabeleži predsednica SUS Francka Ćetković.

V sindikatu so razočarani, da tako Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024-2029 kot nekateri drugi dokumenti zelo skopo govorijo o nasilju nad starejšimi, zlasti nad starejšimi ženskami. Menijo, da je premalo tudi predlaganih ukrepov, ki bi se nanašali na starejše, še zlasti ženske ter upajo, da bo vsaj novi zakon o dolgotrajni oskrbi prispeval k “ničelni toleranci do nasilja nad starejšimi, še zlasti ženskami, ter k sprejemu ustreznih ukrepov za njegovo odkrivanje, pregon, sankcioniranje in preprečevanje.”

“Pozivamo pristojne organe, naj sprejmejo ukrepe za učinkovito odkrivanje in pregon kaznivih dejanj nasilja nad starejšimi, za pohitritev sodnih postopkov in za zaščito žrtev. K preprečevanju nasilja nad starejšimi, zlasti ženskami, lahko veliko prispevajo tudi mediji s poročanjem o odkrivanju, pregonu in sankcioniranju nasilnežev.”

Foto Tumisu/Pixabay