NASLOV PROJEKTA: SKRB ZA ZDRAVJE ZAPOSLENIH SKOZI USMERJENO OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH OBREMENITEV
LETO: 2013-2014
SOFINANCER: Zavod za zdravstveno zavarovanje slovenije (ZZZS)
VIŠINA SOFINANCIRANJA: 70.000,00 € (90%)
VREDNOST PROJEKTA: 77.778,00 €
PRORAČUNSKA LINIJA: Javni razpis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2013 in 2014
NOSILEC: ZRC – SAZU
PARTNER: ZSSS

PODROBNOSTI PROJEKTA

Skrb za ohranjanje psihofizičnega zdravja zaposlenih, preprečevanje poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z nezdravim življenjskim slogom in delovnim okoljem, ter zmanjševanje bolniških odsotnosti, so v zadnjem desetletju pridobili na pomenu in predstavljajo eno izmed javnozdravstvenih in ekonomskih prioritet. Posebna pozornost je namenjena ukrepom na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj, ki v zadnjih letih predstavljajo predmet povečanega zanimanja na področju zagotavljanja varnosti in zdravju pri delu, saj predstavljajo velik izziv pri njihovem odkrivanju in preprečevanju. Tudi v Sloveniji se je povečala stopnja ozaveščenosti na področju psihosocialnih tveganj, saj je z decembrom 2011 stopil v veljavo nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki je prinesel številne novosti tako na področju promocije zdravja kakor tudi pri obvladovanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Izhaja iz tega, da področje promocije zdravja na delovnem mestu predstavlja skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Delodajalcem nalaga v 24. členu, da sprejmejo ukrepe na področju preprečevanja, odpravljanja in obvladovanja primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnih tveganj, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Namreč, številne raziskave poročajo, da psihosocialna tveganja pomembno vplivajo na psihofizično zdravje zaposlenih, saj se povezujejo tako z zdravstvenim absentizmom, kakor tudi z zmanjšano storilnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu zaradi zdravstvenih težav (zdravstveni prezentizem).

Po uveljavitvi ZVZD-1 so se v praksi delodajalci, delojemalci in strokovnjaki na področju varnosti in zdravja pri delu soočili s številnimi nejasnostmi glede prepoznavanja psihosocialnih tveganj ter njihovega obvladovanja. V slovenskem prostoru namreč še vedno ne razpolagamo z dovolj znanja in zadovoljivimi kompetencami, strokovnimi podlagami in smernicami za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju. Mednarodna strokovna in raziskovalna javnost poudarja, da je učinkovite ukrepe mogoče oblikovati le z ustreznim celostnim pristopom obvladovanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, ki vključuje več faz: analiza stanja, oblikovanje strategije, implementacija ukrepov ter evalvacija učinkov ukrepov. Pri tem je še posebej pomembno, da ukrepi niso zgolj splošno preventivno promocijski ampak, da so selektivno naravnani tako glede ranljivih skupin zaposlenih kakor tudi glede specifičnih izvorov ter posledic, ki jih določena psihosocialna tveganja lahko izzovejo. Zato je bil glavni namen projekta pripraviti strokovna izhodišča, priporočila ter usmeritve za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in pri zaposlenih, s ciljem povečevanja kompetenc delodajalcev in delojemalcev na področju spoprijemanja s problematiko psihosocialnih obremenitev ter zdravstvenega absentizma, kar bi doprineslo k večjemu zadovoljstvu ter dobremu počutju zaposlenih v njihovem delovnem okolju ter k zmanjšanemu obsegu odsotnosti z dela zaradi bolezni.

OPREDELITEV CILJEV PROJEKTA

Predvidene aktivnosti v okviru projekta so zasledovale več ciljev, dolgoročno usmerjenih v izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva in zmanjšanje absentizma zaposlenih oseb, kar se bo posledično odražalo tudi v zmanjševanju stroškov delodajalcev in ZZZS za nadomestila za začasno zadržanost od dela.

• Vzpostavitev instituta regionalnih promotorjev zdravja na delovnem mestu, z namenom ozaveščanja in informiranja ciljnih javnosti (delodajalci, delojemalci, strokovnjaki za zdravje in varnost pri delu) o posledicah psihosocialnih obremenitev za zdravje zaposlenih, o možnostih njihovega obvladovanja ter o postopkih oblikovanja selektivnih ukrepov za njihovo omejevanje in posledično zmanjševanje zdravstvenega absentizma.

• Izdelava prosto dostopnega orodja za vrednotenje psihosocialnih obremenitev s smernicami za njihovo obvladovanje, ki bo omogočalo delovnim organizacijam pripravo izhodišč za oblikovanje s ukrepov na primarni, sekundarni in terciarni ravni v okviru promocijsko preventivnih aktivnosti na področju varovanja zdravja na delovnem mestu.

• Implementacija pilotnih programov obvladovanja psihosocialnih tveganj in zdravstvenega absentizma v obliki primerov dobrih praks v štirih delovnih organizacijah (enega v majhni, dva v srednji in enega v veliki delovni organizaciji) iz štirih območnih enot ZZZS (Celje, Maribor, Ravne na Koroškem, Murska Sobota), kjer se v primerjavi z drugimi območnimi enotami ZZZS v zadnjih letih pojavlja največ izgubljenih delovnih dni zaradi bolniškega staleža.

• Izdelava prosto dostopnega priročnika s teoretičnimi izhodišči in s smernicami obvladovanja psihosocialnih tveganj v delovnih organizacijah ter s priporočili za oblikovanje selektivnih ukrepov na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj in z njimi povezanega zdravstvenega absentizma

• Ozaveščanje in informiranje ciljnih javnosti o naravi psihosocialnih obremenitev, njihovih posledicah za zdravje zaposlenih ter o možnostih njihovega obvladovanja, s ciljem povečevanja kompetenc predstavnikov delojemalcev, delodajalcev in strokovnjakov na področju zdravja in varnosti pri delu pri oblikovanju selektivnih ukrepov omejevanja psihosocialnih tveganj in posledično zmanjševanja zdravstvenega absentizma.

PRESOJA USPEŠNOSTI PROJEKTA

Področje obvladovanja psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in pri zaposlenih, predstavlja v Sloveniji relativno novo področje zanimanja. Šele po sprejetju ZVZD-1 se je pojavil tudi med delodajalci, delojemalci in strokovnjaki za varnost in zdravje pri delu povečan interes po informacijah o naravi psihosocialnih tveganj, metodah njihovega presojanja in ukrepih, s katerimi bi jih lahko obvladovali. Pri tem se je izkazalo, da imamo v Sloveniji v tem pogledu na voljo le malo število strokovnjakov z ustreznimi kompetencami in pomanjkljiv nabor strokovne literature s praktičnimi smernicami za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju. Aktualne študije psihosocialne dejavnike neposredno povezujejo z razvojem težav na področju psihofizičnega zdravja in pripisujejo tudi do 60% izgube delovnih dni razlogom, ki so posledica prekomernih psihosocialnih obremenitev. Prekomerne in dlje časa trajajoče psihosocialne obremenitve v delovnem okolju imajo poleg negativnih učinkov na zdravje zaposlenih, še druge škodljive posledice kot npr. povečano tveganje za razvoj izgorelosti in poklicnega stresa. Posledice neustreznega obvladovanja psihosocialnih tveganj pa se odražajo tudi na ravni delovne organizacije, saj se začne povečevati odsotnost z dela (absentizem), zmanjšuje se delovna učinkovitost in storilnost zaposlenih (prezentizem), narašča obseg nesreč in napak pri delu ter poveča se število zaposlenih, ki želijo oziroma tudi dejansko zapustijo delovno organizacijo (fluktuacija). Tovrstni pojavi so dober pokazatelj tudi tega, da je počutje zaposlenih v delovnem okolju slabo in da je potrebno opraviti ustrezno analizo stanja ter predvideti strategijo ukrepov. V praksi vsakodnevno opažamo, da so se odgovorni v delovnih organizacijah znašli v precejšnji zagati, po eni strani morajo zadostiti zakonskim predpisom glede obvladovanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, po drugi strani pa so v tem oziru bolj ali manj prepuščeni lastni iznajdljivosti. Glede na mednarodne primerjave se Slovenija trenutno uvršča med države, kjer so psihosocialne obremenitve pri zaposlenih med največjimi. In v bodoče se pričakuje da bo zaradi posledic gospodarske krize in družbene negotovosti še dodatno naraščal obseg in intenziteta psihosocialnih obremenitev v delovnem okolju in pri zaposlenih, kar se bo posledično odslikavalo tudi v slabšem psihofizičnem zdravju slovenskih delavcev in v večjem ekonomskem bremenu zaradi naraščajočega zdravstvenega absentizma in prezentizma.

Zato predstavljajo rezultati projekta pomemben doprinos na področju pomanjkanja strokovnih izhodišč, priporočil ter usmeritev za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in pri zaposlenih saj smo v sklopu izvedenih projektnih aktivnosti povečali kompetence delodajalcev, delojemalcev in oseb, ki so odgovorne v delovnih okoljih za varnost in zdravje pri delu. Pri tem smo upoštevali najnovejše smernice na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj in z njimi povezanega zdravstvenega absentizma, ki omogočajo tudi obvladovanje t.i. skritega absentizma in zdravstvenega prezentizma, ki se največkrat povezujeta s prekomernimi psihosocialnimi obremenitvami v delovnem okolju in širše.

V sklopu projektnih aktivnosti smo izdelali orodje OPSA, ki poleg presoje psihosocialnih bremen omogoča tudi oblikovanje smernic za pripravo selektivnih ukrepov na primarni, sekundarni in terciarni ravni obvladovanja psihosocialnih tveganj in posledično zdravstvenega absentizma. Orodje je prosto dostopno od konca oktobra 2014 na spletni strani, za njegovo uporabo pa je bilo izkazano že precejšnje zanimanje, saj nas je v mesecu dni kontaktiralo kar nekaj delovnih organizacij, varnostnih inženirjev in raziskovalcev glede njegove uporabe po čemer sklepamo, da se bo njegova uporaba v bodoče dobro uveljavila v slovenske prostoru.

IZVEDBA PROJEKTA

Izdelki in rezultati projekta:
1. Promocijsko izobraževalne vsebine iz področja psihosocialnih tveganj in zdravstvenega absentizma so dostopne TUKAJ.
2. Orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (orodje OPSA) je dostopno TUKAJ.

Kako do boljšega zdravja zaposlenih? – zloženka

Orodje za obvladovanje psihosocialnih obremenitev absentizma – OPSA – zloženka

Share