Sindikalna zgodba iz Sparovega skladišča: Proti pogostemu podaljševanju delovnega časa

21. 6. 2019

Aleksander Stamatović dela v skladišču trgovske družbe Spar v Ljubljani, kjer je tudi predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS), Sindikata Spar Slovenija – skladišče.  Od tam na police poslovalnic te družbe na dan odpeljejo veliko tovornjakov raznovrstnega blaga, ki ga delavci prepakirajo in naložijo največkrat ponoči. Delo je, kot nam je povedal za novo številko Delavske enotnosti, glasila ZSSS, težko pa tudi stresno.

»Po pogodbi sem skladiščni manipulant, že osem let delam na izhodni kontroli blaga. Nadziram, ali je vse v redu, preštevam blago za filiale, izmenovodji dajem podatke, on jih pošilja prometniku, ta pa pošilja kamione,« pojasni sindikalist, ki že enajsto leto dela v hladilnici, kjer je, kot sam pravi, »že dal hrbtenico«, saj je imel leta 2011 hudo operacijo. Dvigovanje težkih zabojev svežega sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov, svežega mesa in podobnih zadev »od pol kilograma pa do petnajstih kilogramov« pač ne more ostati brez posledic, pravi in prizna, da se je »hotel dokazovati«. A dodaja, da imajo vso »opremo po zakonodaji«.

Problem je neenakomeren delovni čas

»Moj cilj je ukinitev podaljševanja delovnega časa, saj nam je ta največja težava,« pojasni Stamatović. Od delavcev včasih pričakujejo delo po deset ali dvanajst ur, kar sicer prej najavijo, a ne vedno v predpisanem roku, izvemo. Delajo po izmenah, prva je prevzem in vzdrževanje skladišča, druga in tretja oziroma popoldanska in nočna sta t. i. komisioniranje.

Komisioniranje je proces zbiranja blaga iz skladišča glede na vsebino in obseg posameznih delovnih nalogov. Je osnovni proces skladiščenja in ima velik vpliv na produktivnost celotne oskrbne verige. Najbolj pogosta cilja pri načrtovanju in oblikovanju komisionirnih sistemov sta maksimiranje učinkovitosti komisioniranja (določitev minimalnih komisionirnih poti) in minimiranje stroškov.

(Vir: Wikipedija)

Izvemo tudi, kaj je to »odrejena ura«, ki gre nekako tako: načrt dela je recimo delati v petek od treh do enih ponoči, če je dela preveč, skličejo vodilni sestanek ali pošljejo delavcem sporočilo, da morajo podaljšati delo do dveh, in tista ura je odrejena, vse drugo je presežna ura. To niso nadure, ker niso pravočasno pisno odrejene. Zveni komplicirano, a je taka narava dela, pravi naš sogovornik. Koliko bodo naslednji dan blaga potrebovale in naročale trgovine, ne vedo vnaprej.

Odkar imajo v skladišču sindikat, je ta z delodajalcem vzpostavil dialog in dosegel, da je urnik vendarle vnaprej znan, izvemo. Sodelovanje z vodjem skladišča je dobro, sestal se je tudi s finančnim direktorjem glede storilnosti in norm, saj imajo tudi pravilnik o nagrajevanju, s katerim so nagrajeni delavci, ki dosegajo normo. Dobra stran je, da se je s tem povečal variabilni del.

Sredi noči ni avtobusa

Problem za delavce so bili prevozi na delo in z dela. V urah, ko morajo prihajati in odhajajo v skladišče, ni javnega prevoza. Sredi noči tudi naš sogovornik nima prevoza v Hrastnik. »Zdaj je to sindikat z delodajalcem uredil, dobili smo vse poplačano za pet let nazaj in plačujejo nam lastni prevoz po kilometru, česar prej nismo imeli, ampak smo imeli 70 odstotkov od avtobusne vozovnice,« pravi Stamatović, ki službo pogosto konča ob treh zjutraj.

Stamatović poudarja tudi pomoč Simone Mali iz osrednjeslovenske regijske organizacije ZSSS in generalnega sekretarja SDTS Ladija Rožiča ter socialni dialog z delodajalcem ocenjuje kot primeren. A vedno ni bilo tako, pove, saj je še nedavno veljalo, da so člani v sindikatu »sovražniki Spara«. Ljudi je bilo zaradi tega strah vstopiti v sindikat, a jih je sam v letu dni včlanil preko 50. Ni pa včlanjevanje lahko delo, priznava. Ljudje po njegovem ne razumejo sindikalnega dela, hkrati je v tem delovnem okolju veliko tujcev, največ iz nekdanjih jugoslovanskih republik. »Šteje denar. Kaj imamo od članarine, sprašujejo in ne vidijo povišanja plač, od novega leta so se povišale za 12 odstotkov. Ne vidijo pa tudi drugih pravic, ki jih je dosegel sindikat,« pove sindikalist. Regresa za letni dopust so letos dobili 1210 evrov in še je prostora za več, meni naš sogovornik.

Problem pa je tudi število delavcev. V skladišču so namreč lani septembra dobili enoletno inšpekcijsko prepoved zaposlovanja tujcev, saj je inšpekcija odkrila nepravilnosti pri delovnem času. To je velik problem, saj sicer tam delajo v glavnem tujci, tudi azilanti in le peščica Slovencev. Delo je težko, delavci delajo ponoči, ob vikendih, a imajo po zaslugi SDTS zdaj vsaj določene praznike prosto, poudari naš sogovornik, ki tudi sam prihaja iz Srbije in si po desetih letih prizadeva za pridobitev slovenskega državljanstva. Čaka ga izpit iz slovenščine, a ta zanj najbrž ne bo trd oreh, saj dobro govori slovensko. Držimo pesti.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!