Sindikat opozarja: Uber že krši zakonodajo

10. 7. 2025

Sindikat taksistov, ki deluje v okviru Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ), je že po tednu dni delovanja Uberja v Sloveniji pristojne opozoril na njegove kršitve. Pozval jih je k nadzoru nad izvajanjem taksi dejavnosti prek platforme Uber, zaščiti poštene konkurence in potrošnikov.

Uberjev nadzor nad vozniki, ki vozijo zanj, je pomanjkljiv in ni primerljiv z drugimi ponudniki taksi prevozov, kjer so vozniki dolžni spoštovati zakonodajo, sicer jim grozi izključitev iz sistema. V sindikatu taksistov so že takoj opazili, da številni vozniki, ki vozijo za to globalno korporacijo, ne uporabljajo taksimetra in v aplikacijo vpisujejo zneske, ki presegajo tiste, ki bi jih pokazal taksimeter. To pomeni, da uporabniki pogosto plačajo več, kot bi sicer, brez transparentnosti ali možnosti preverjanja. Vožnja, ki bi recimo stala šest evrov, stane sedem in pol, kar je kar 25 odstotkov več in brez izdanega računa ali uporabe taksimetra, so v sindikatu opozorili na primer, ki po njihovo ni osamljen. Tudi drugi poročajo o vožnjah, ki bi sicer recimo stale osem evrov, z Uberjevim voznikom pa stanejo 11,50 evra. Omenjajo tudi primer voznika brez ustreznih taksi oznak na vozilu.

»Kdo izvaja nadzor nad delovanjem Uberja v Sloveniji,« se sprašujejo slovenski taksisti, ki pričakujejo izpolnitev zaveze predsednika vlade, da bo nadzor v začetku še bolj strog. A je očitno pomanjkljiv. Uber ni le posrednik med uporabniki in prevozniki, ampak aktivno organizira prometno dejavnost, pri tem pa ne nosi odgovornosti, kot jo imajo lokalna prevozniška podjetja ali taksi službe. To jim omogoča izogibanje regulacijam, zakonodaji, davkom in odgovornostim, ki jih morajo spoštovati domači prevozniki.

Posledice bodo

»Če Slovenija ne bo pravočasno zaščitila svojega trga, bomo čez nekaj let gledali enake posledice kot na Hrvaškem ali v Italiji: domača podjetja bodo propadla, pogoji za voznike se bodo poslabšali, cene za potrošnike pa bodo višje,« navajajo v sindikatu in opozarjajo na problem nelojalne konkurence, pri kateri Uber vsaj v začetku vabi voznike in uporabnike s promocijskimi akcijami, namen katerih je prevzem tržnega deleža, ne pa dolgoročno vzdržen poslovni model. Slovenska taksi podjetja, ki delujejo v skladu z zakonodajo in nosijo polne stroške zaposlenih, davkov in regulativ, pri tem niso v enakopravnem položaju.

Tovrstne prakse zahtevajo odziv pristojnih institucij, sicer grozi izrinjanje domačih ponudnikov in dolgotrajno škodovanje celotni panogi, menijo v sindikatu. Pristojne so opozorili še na vzorec nastopanja Uberja na trge, ki vodi v umiranje domače panoge, za potrošnike pa pomeni postopno dvigovanje cen, pogosto celo nad raven klasičnih taksijev.

Slab položaj voznikov

Uberjev »poslovni model« prinaša veliko škode, prekarizacija poklica voznika je vse večja, zmanjša se kakovost storitve, lokalna podjetja imajo izgubo, zaznan je pritisk na socialne sisteme. Uber voznikov namreč ne zaposluje – ti običajno delajo kot »partnerji«, pogosto brez osnovne socialne zaščite. Ne zagotavlja jim stalnega dohodka; vozniki nimajo nobene plačne stabilnosti, ker se cene prilagajajo povpraševanju. Uber voznikom zaračunava visoke provizije, vzame jim od 25 do 35 odstotkov vsake vožnje, davke pa morajo plačati sami (ker gre za tujega ponudnika). Pogosto sprva uporablja denarne spodbude za privabljanje voznikov (tudi tisoč evrov bonusa ali nagrade za določeno število voženj), ki pa hitro izginejo, ko zavzame trg. Zaradi Uberjevega načina rekrutiranja neizkušenih voznikov, ki ne poznajo mest (pogosto gre za migrante in priložnostne voznike), se kakovost storitev in varnost zmanjšata. 

Kakšno zakonodajo želi Uber?

Že leta 2021 je Uber želel v Sloveniji svoji dejavnosti prilagojeno spremembo zakona o prevozih v cestnem prometu. Takrat jim to zaradi odpora sindikatov ni uspelo, a mednarodne izkušnje kažejo, da povsod ni tako. Denimo na Hrvaškem, kjer so se zakonodajne prilagoditve skozi čas od leta 2017 oblikovale v smeri sistemske podpore Uberjevemu poslovnemu modelu, kar je imelo resne posledice za prevozniški sektor.

Ključna sprememba je bila odprava obveznosti dispečerskega centra, ki je dotlej veljala za vse ponudnike taksi storitev. Posledično se je trg popolnoma liberaliziral, kar je pripeljalo do množičnega vstopa priložnostnih voznikov, pogosto brez ustreznega znanja jezika, poznavanja okolja ali registracije v državi. Kakovost storitve se je poslabšala, prevozi so postali manj varni in nepredvidljivi, številne kršitve pa so razkrili tudi inšpekcijski pregledi. Aprila

2024 in marca 2025 je hrvaška davčna uprava izvedla obsežne nadzore, v katerih so ugotovili številne nepravilnosti: delo brez registracije, utajo davkov, uporabo vozniških računov drugih oseb in celo prisotnost voznikov, ki so ogrožali varnost potnikov. Primerov iz tujine je veliko, v nekaterih državah že ukinjajo posebne ugodnosti za Uber. V Združenem kraljestvu so tako njegovi vozniki poreko sodišča dobili nekatere pravice, kot sta dopust in minimalna plača, Uber mora polno plačevati tudi davke. Na Danskem Uber ne deluje več, saj morajo vsi prevozniki imeti taksimetre. Umaknil se je tudi iz Madžarske, zaradi obtožb o nelojalni konkurenci. Zelo omejeno deluje tudi v Grčiji in še kje.

V Sloveniji je po mnenju sindikata taksistov potrebno taksi dejavnost še izboljšati, jo narediti stabilno, pravično in varno. Za to pa je treba določiti minimalno in maksimalno tarifo, redno preverjati kaznovanost voznikov, prenoviti pogoje za pridobitev taksi licence s ponovno uvedbo izpita o poznavanju Ljubljane. Ob tem pa je nujno še jasneje opredeliti digitalne platforme kot prevoznike in ne posrednike. Tako je že v Franciji in Španiji, kjer platforme odgovarjajo za pogoje dela, varnost in davčne obveznosti.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljeni v dvanajsti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod dvanajste letošnje redne številke (26. 6. 2025) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!