Skupina sindikatov in drugih organizacij s predlogi amandmajev nad dele pokojninske reforme

15. 5. 2025

Skupina delavskih organizacij, sindikatov, med katerimi je tudi več sindikatov dejavnosti ZSSS, in različnih civilno-družbenih iniciativ, je danes predstavila svoj poziv poslankam in poslancem državnega zbora k vložitvi amandmajev k spremembam predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so jih pred kratkim potrdili socialni partnerji, podprlo pa tudi predsedstvo ZSSS.

Ker se reforma, kot pravijo, sprejema v škodo delavstva in upokojencev, je omenjena koalicija različnih organizacij, prepričana, da je treba njene škodljive elemente odpraviti, preden ne bo prepozno.

Zakaj nasprotujejo pokojninski reformi? Takole odgovarjajo:

• Ker vlada dviga upokojitveno starost z današnjih 60 let (za tiste s 40 leti delovne dobe) na 62 let, ter iz 65 let (za tiste, ki še niso dosegli polne delovne dobe) na 67 let. To prinaša kasnejše upokojevanje vseh, za mnoge delavce pa tudi dodatni 2 leti garanja!
• Ker vlada niža pokojninsko osnovo bodočim upokojencem, tako da širi referenčno obdobje za izračun pokojnin iz zdajšnjih 24 najboljših let na 35. Pokojnine bodo zaradi tega nižje, saj redkokdo 40 let prejema enako plačilo – učinek najboljših deset let bo izničen z učinkom najslabših desetih.
• Ker vlada z manj ugodnim usklajevanjem s plačami niža pokojnine bodočim in sedanjim upokojencem. Pokojnine so se v razmerju s plačami že desetletja nižale, zdaj pa bo ta proces še pospešen – usklajevanje s plačami v razmerju z inflacijo bo namreč vsako leto nižje, dokler ne bo na koncu znašalo le še 20 odstotkov. Upokojenci, ki mnogi že danes živijo v revščini, bodo na slabšem!
• Ker je celotno reševanja pokojninskega sistema postavljeno na pleča delavcev. Delodajalci bodo še naprej v sistem vplačevali pol manj kot delavci, država pa ne bo namenila nobenih dodatnih sredstev, pač pa bo z reformo (znova) varčevala.
• Ker za reformo ni nobene potrebe. Slovenski pokojninski sistem je stabilen, pri deležu BDP, ki ga namenjamo pokojninam, pa smo pod povprečjem razvitih držav EU. Prav tako pa je strašenje vlade s t. i. demografsko krizo neosnovano zavajanje.

V skupnem javnem pozivu so vsem poslanskim skupinam danes zjutraj že poslali predloge amandmajev, torej sprememb zakona, v okviru katerih so predlagali odpravo, kot pravijo, škodljivih delov reforme: daljšanje upokojitvene starosti, daljšanje referenčnega obdobja in slabše usklajevanje s plačami.

Te spremembe je treba črtati, je poudaril predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije – Glosa Mitja Šuštar. Podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove pomeni nižje pokojnine bodočih upokojencev, še posebej bodo prizadeti tisti, ki so bili dlje časa v prekarnih oblikah dela. Zaradi višanja upokojitvene starosti pa bo marsikateri delavec do izpolnitve pogojev za upokojitev moral delati več, je med drugim pojasnil. Novo formulo usklajevanja pokojnin je označil za izrazito protidelavsko, »saj so plače v zadnjih 25 letih rasle v povprečju 1,5-krat hitreje kot cene življenjskih stroškov.« Kot je dejal, to pomeni, da bo upokojenec ob upokojitvi prejemal 70 odstotkov plače, po 20 letih pa le še 53 odstotkov plače. Ta ukrep bo prizadel tudi obstoječe upokojence, je opozoril.

»Vzdržnost pokojninskega sistema naj bi gradili izključno na plečih delavk in delavcev, upokojenk in upokojencev in popolnoma mimo kapitala, ki dejansko v tem trenutku posluje z rekordnimi rezultati, kar je za nas nesprejemljivo,« pa je bil do predlaganih sprememb med drugim kritičen generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc.

Če se poslanke in poslanci na predloge ne bodo odzvali v postavljenem roku, to je do 30. maja, bodo v skupini sprožili pobudo za naknadni zakonodajni referendum in začeli priprave na zbiranje podpisov. Pri tem naj ne bi dovolili, da bi to izkoristila kakšna politična stranka za lastne politične interese, in naj bi zato vse aktivnosti, povezane z morebitnim referendumom, vodili samostojno.

Koalicija sindikatov in drugih delavskih ter sorodnih organizacij sicer trenutno združuje 25 organizacij, med drugim tudi Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Sindikat državnih organov Slovenije, Sindikat Mladi plus, Mirovni inštitut, iniciativo Glas ljudstva, Študentsko društvo Iskra in druge.