30 let izpuhtelo v nič: sindikalne centrale znova opozorile na odsotnost socialnega dialoga

15. 10. 2021

Danes je v Ljubljani pet reprezentativnih sindikalnih central, med njimi seveda tudi ZSSS, zaradi leto in pol trajajoče odsotnosti socialnega dialoga in kršitev temeljnih principov socialnega partnerstva pozvalo k sklicu izredne seje pristojnega odbora državnega zbora, poslanke in poslance pa pozvalo, naj zakone, ki niso bili usklajeni na ekonomsko-socialnem svetu (ESS), zavrnejo.

Sindikalne centrale ZSSS, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam (KSS Pergam), Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in KNSS-Neodvisnost smo zaradi odsotnosti socialnega dialoga opozicijske poslanske skupine torej pozvale, naj zahtevajo sklic izredne seje Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obenem pa smo znova opozorili, da vlada namerno krši pravila o delovanju ESS, ki ji sicer nalagajo, da s socialnimi partnerji sodeluje pri pripravi zakonov, zlasti tistih, ki zadevajo socialno-ekonomski položaj ljudi, in to še preden jih sprejme in posreduje v državni zbor.

Najbolj očitno je vlada po mnenju central pravila kršila že pri interventnih zakonih, pri zakonu o nacionalnem demografskem skladu, zakonu o debirokratizaciji in paketu davčne zakonodaje. Zadnji tovrstni primer pa se dogaja s sprejemanjem paketa t. i. socialne zakonodaje in urejanja trga dela, katerega nosilec je minister za delo. Sindikalne centrale od poslancev in poslank zato pričakujemo, da bodo zakone, ki niso bili usklajeni med socialnimi partnerji, zavrnili.

Stečajni upravitelji

Pozno spomladi smo ugotovili, da prostora za socialno partnerstvo in socialni dialog v naši državi ni več, saj je vlada Janeza Janše od začetka sistematično krčila prostor za omenjeno, zato smo na določen način postali zgolj stečajni upravitelji tega podjetja, ki ga je vlada pripeljala v stečaj s svojim ravnanjem, z jasnim kršenjem osnovnih principov partnerstva, ki velja v demokratičnih državah. Socialno partnerstvo je po mnenju sindikatov eno ključnih orodij v demokratičnih ureditvah, z njim širimo politično demokracijo, z vključevanjem ključnih deležnikov, sindikatov in delodajalcev, v ekonomsko-socialne procese pa prispevamo k oblikovanju rešitev za različna socialna in ekonomska vprašanja, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik KSJS Branimir Štrukelj. »Zato je proces oblikovanja socialnih in ekonomskih politik v okviru socialnega partnerstva za sindikate ključnega pomena. Če v takem procesu ni enakopravnosti, zaupanja, možnosti, da pri oblikovanju ekonomskih in socialnih politik sodelujejo vse tri strani [sindikati, delodajalci in vlada, op. a.], potem socialno partnerstvo pravzaprav ne obstaja. Pri nas socialnega partnerstva v tem trenutku ni več, odgovornost za to pa v celoti nosi vlada,« je dodal in izpostavil še nekaj pomembnega: »Slovenija je v zadnjih tridesetih letih glede na raven socialnega partnerstva odstopala od principov, ki so vladali v vzhodni Evropi, kjer omenjenega tamkajšnje države pravzaprav v resnici niso nikoli implementirale, v smislu, da bi tako partnerstvo postalo del participativne demokracije, kar dejansko je. Slovenijo so vedno omenjali kot svetlo izjemo. To prednost in specifičnost smo zdaj nedvomno izgubili in se zlili s tem, kar je praksa na Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji …« Naša ocena je, da je vlada takoj po prevzemu oblasti sistematično ožila prostor socialnega partnerstva, najprej z izgovorom, da je šlo za posebne razmere, za razglašeno epidemijo in je bil to navidezni razlog za to, da se je prostor krčil. Na začetku smo na to pristali, potem pa se je izkazalo, da je šlo samo za izgovor, saj so kar naenkrat v ta zoožan prostor začele padati stvari, ki niso imele zveze z epidemijo, je nadaljeval Štrukelj. Zakon o nacionalnem demografskem skladu je bil prelomnica, vložili so ga brez usklajevanja s socialnimi partnerji kot bistvo socialnega partnerstva. Nato je sicer prišlo do določenih pogovorov, pri katerih pa so nas podučili, da je zakon koalicijsko usklajen in da v njegovo vsebino prek socialnega dialoga ni več mogoče posegati. Potem je šla vlada naprej z zakonom o debirokratizaciji, s paketom davčne zakonodaje in drugimi, je sporne prakse nizal sindikalist. »S tem je bil sistematično izničen in ukinjen prostor, kjer bi se socialni partnerji lahko sestali, ekonomsko-socialni svet pa je postal prazna posoda. Po naši oceni je bil cilj vlade marginalizacija sindikatov pri procesih participativne demokracije, kjer bi morali v imenu delavstva soodločati in prispevati k sprejemanju zakonodaje, preden ta pride v parlament. V začetku junija letos je sledila logična poteza sindikatov, ko smo našteli pogoje, pod katerimi je mogoče obuditi socialni dialog. To smo posredovali vladi, vendar smo dobili odgovor šele čez dva meseca, ki je obenem vseboval ključno sporočilo, da je ESS vladno posvetovalno telo – to pa je po našem prepričanju zavestna žalitev in diskreditacija ESS. Ekonomsko-socialni svet je namreč telo socialnega partnerstva, prostor, kjer socialno partnerstvo poteka, ne pa posvetovalno telo vlade. Gre za zavesten poskus zmanjševanja vrednosti in pomena ESS,« je bil ogorčen. V to blokado se je poleti vključil še predsednik države in poskusil pomagati pri obnovitvi dialoga. Pri njem sta potekala dva sestanka, na katerih smo se socialni partnerji dogovorili – v imenu vlade je bil prisoten minister za delo Janez Cigler Kralj –, da v okviru posebne pogajalske skupine pripravimo pisni dogovor o obuditvi socialnega dialoga. Sindikati smo tako kot izhodišče pripravili predlog dogovora, vendar nanj nismo dobili odgovora. Vmes smo o dogajanju obveščali evropske institucije, Evropsko komisijo in tuje sindikalne organizacije, npr. Evropsko konfederacijo sindikatov, ki so nas pri naših aktivnostih seveda podprli, je še povedal Štrukelj.

Vlada povzroča družbene konflikte

Predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek je nato opozoril, da vlada s svojimi odnosom do socialnega dialoga povzroča dvojno škodo – na eni strani slabo strokovno pripravljeni in interesno neusklajeni zakoni oziroma njihove rešitve povzročajo konflikte v družbi, čemur smo priča praktično vsakodnevno, po drugi strani pa vlada s tem jemlje kredibilnost sama sebi in vsem drugim institucijam, ki se morajo s posledicami takih slabih odločitev tudi ukvarjati. Minister za delo je javno napovedal, da se bo vlada odzvala na dogovor o obuditvi socialnega dialoga, ki je bil napovedan na sestanku pri predsedniku države, a se to doslej ni zgodilo, je opozoril sindikalist. Vlada in ministrstvo za delo pa medtem celo nadaljujeta s kršitvami pravil ESS. Ministrstvo za delo je tako nedavno v vladno proceduro vložilo paket zakonov o urejanju sociale in trga dela. »Gre za paket, ki poslabšuje položaj najšibkejših v naši družbi,« je opozoril Počivavšek. Prepričani smo, da je prav, da se poslanci in poslanke seznanijo s stanjem socialnega dialoga v državi, s posledicami njegove odsotnosti in spoznajo, zakaj je v socialno-tržnem gospodarstvu, v kakršnega smo vpeti tudi v okviru EU, tudi pomemben, je še dodal sindikalist.

Poziv petih reprezentativnih sindikalnih central k vložitvi zahteve za sklic nujne seje Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je dostopen tukaj, predlog dogovora o obuditvi socialnega dialoga pa na tej povezavi.

V slabi družbi

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja, pa je izpostavil, da ima socialni dialog v Sloveniji že 30 let tradicije, usklajevanje zakonov, socialnih sporazumov, politik, različnih sprememb ipd. pa je našo državo pripeljalo tudi v Evropsko unijo in v druge mednarodne institucije. »Za sindikate bistveni elementi socialnega dialoga, denimo mala delavska ustava, kot rečemo zakonu o delovnih razmerjih, zdravstvena in pokojninska zakonodaja, zakonodaja s področja trga dela … vse to je bilo sprejeto s konsenzom socialnih partnerjev. Vlada pa želi s svojo pasivnostjo in neodzivom na predlog dogovora o obuditvi socialnega dialoga in s svojim sistematičnim kršenjem pravil delovanja ESS temu pripisati vlogo posvetovalnega organa vlade, o čemer rad govori tudi minister za delo, po drugi strani pa negira tradicijo in vlogo socialnih partnerjev pri dosedanjem razvoju naše države. Negira dejstvo, da smo enakopravni in neodvisni. Sindikati na to ne pristajamo. Smo sestavni del ESS, nočemo in ne želimo biti posvetovalni organ vlade. Kar slišimo iz ust ministrstva za delo, pomeni tudi namero podrejanja ESS in socialnega partnerstva vladajoči politiki,« je opozoril. Ko vlada zlasti v Evropi veliko govori o pomenu socialnega dialoga in o aktivni vlogi socialnih partnerjev pri kreiranju politik v državi, je nujno, da to resno misli. Eno so besede navzven, drugo pa konkretna dejanja, je oblastnikom nalil čistega vina. »Treba se je zavedati, da je odgovornost za stanje na področju socialnega dialoga, za nezadovoljstvo ljudi izključno na strani vlade. Zato smo o tem obvestili tudi poslanske skupine opozicije, hkrati pa bomo o tem obvestili še predsednika evropskega parlamenta.« Zato bi bilo smiselno slišati tudi, kakšno je stališče delodajalcev v zvezi s tem. Pozivamo jih, naj tudi oni povedo, ali menijo, da so pravila ESS spoštovana ali ne, ali sta spoštovana socialno partnerstvo in socialni dialog ali ne, je dejal Zorko. »Vlada je glede socialnega dialoga svoje povedala. Sedaj naj povedo še poslanke in poslanci, ali se zavedajo dosežkov socialnega dialoga in partnerstva in ali socialnim partnerjem priznavajo konstruktivno vlogo pri oblikovanju politik v tej državi. Pričakujemo sklic izredne seje in sprejem ustreznih sklepov, skladno s pozivom, ki smo jim jih danes posredovali.«

Sindikalist pa je izpostavil tudi, da Slovenija letos prvič v zgodovini na konferenci Mednarodne organizacije dela ni imela glasovalne pravice, kar je posledica vladnega nepriznavanja enakopravnosti socialnih partnerjev in dosežkov socialnega dialoga. To pa nas je postavilo ob bok manj demokratičnim državam, kjer so delavske pravice izrazito kršene, je dejal.

Glede nadaljnjih sindikalnih korakov, bomo najprej počakali na odziv državnega zbora in nato presodili, kako naprej. Pri tem pa ne izključujemo ničesar, je bilo mogoče slišati na novinarski konferenci.

Gregor Inkret