Pregled preteklega dela, analiza pogajanj in izvolitev novega starega vodstva – Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva po svoji 8. skupščini novim izzivom naproti

9. 6. 2023

Pregled dela v zadnji petletki, analiza pogajanj o prenovi plačnega sistema in smernice za naslednji mandat so bile ob izvolitvi novega vodstva in organov Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS) glavna naloga delegatk in delegatov 8. skupščine sindikata. V dvodnevnem dogodku so združili tudi seminar za sindikalne zaupnike in prvo sejo republiškega odbora v novem mandatu.

V senci alpskih vršacev so se v torek, 23. maja, in sredo, 24. maja, v bohinjskem Eco hotelu zbrali sindikalni zaupniki  v zdravstvu in socialnem varstvu (ZSV) oziroma delegatke in delegati sindikatov zdravstva in socialnega varstva v javnih in zasebnih zavodih iz vse Slovenije. Skupaj s članicami in člani organov sindikata ter sekretarkami, ki v teritorialni obliki zagotavljajo servis njihovemu članstvu, so pregledali dosedanje delo, ga začrtali za nov mandat ter opravili potrebne volitve. Sindikalni zaupniki in zaupnice so v drugem delu prisluhnili zanimivim predavanjem o zakonski zaščiti sindikalnih zaupnikov in žvižgačev, oblikah asertivne komunikacije in preprečevanju stresa na delovnem mestu.

SZSSS branik kolektivnih vrednot v dejavnosti ZSV

Skupščino sindikata je začel predsednik SZSSS Aleksander Jus. Poudaril je pomen pomlajevanja sindikalnih vrst v sindikatu in še posebej toplo pozdravil mlade delegate in delegatke, ki jim je v vlogi predsednika delovnega predsedstva načeloval Denis Verdel, reševalec v celjski bolnišnici, sicer pa predsednik leta 2018 ustanovljene Konference reševalcev in urgentnih delavcev, ki delujejo pod okriljem SZSSS. Od predvidenih 58 se je skupščine udeležilo kar 46 delegatk in delegatov, ki so v nadaljevanju izvolili vse organe skupščine. Sprejem potrebnih dokumentov, med njimi poročila o delu v preteklem mandatnem obdobju ter programskih usmeritev za prihodnje mandatno obdobje, je potekal gladko. Nekoliko burnejša je bila razprava med predstavitvijo kandidatne liste nosilcev funkcij. Največji interes so kandidati izkazali za mesto podpredsednika za področje zdravstva, kjer so kandidirali kar trije. Najbolj obširno je svojo kampanjo predstavil Uroš Zebec, zdravstveni tehnik na forenziki v UKC Maribor, največ glasov pa so delegati podelili Alenu Krklecu, diplomiranemu zdravstveniku – reševalcu iz Zdravstvenega doma Velenje. Za podpredsednico na področju socialnega varstva je bila ponovno izvoljena Gordana Kosanič, vodja enote Lenart Varstveno-delovnega centra Polž iz Maribora, v nadzorni odbor sindikata pa Bojana Bandur (UKC Maribor), Džejhan Gaši (Senecura) in Nataša Hiter Ravnjak (VDC Polž). Predsedniška protikandidatka pozneje ponovno večinsko izvoljenemu Aleksandru Jusu Nataša Malnar Žibert (DU Kranj) s svojim nastopom ni prepričala delegatov in delegatk, mesto sekretarke je ponovno zasedla tudi Mojca Šumer Korman.

Zastoj pogajanj o plačnem stebru ZSV

Med preštevanjem glasov delegatk in delegatov sta sekretarka in predsednik poročala s pogajanj o vzpostavitvi novega plačnega stebra dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Ta naj bi obstala na mrtvi točki, saj vladna skupina še vedno ni pripravila predloga odprave plačnih anomalij, predstavljenih je bilo zgolj pet alinej glede združevanja delovnih mest; teh je trenutno v dejavnosti 559, vladna stran jih predlaga največ 30. Preveliko število delovnih mest sindikatom ZSV očita tudi zdravniški sindikat Fides, čeprav se zaposleni v dejavnosti ZSV ne morejo primerjati z zdravniki in njihovimi nazivi, zgolj v plačnih skupinah E3 in E4 (srednje in diplomirane medicinske sestre) je v dejavnosti ZSV več specifičnega dela in specifičnih delovnih mest. Po zagotovilih vlade bo doseženo v pogajanjih o oblikovanju plačnega stebra v dejavnosti ZSV osnova za preostale plačne skupine. Aleksander Jus je bil do tega zadržan: »Sindikati dejavnosti ZSV ne želimo biti poskusni zajček za celoten javni sektor, da ob zaključku pogajanj mi dobimo nekaj, ostali zaposleni v javnem sektorju pa se bodo lahko naprej pogajali na podlagi naše uvrstitve.« Določene plačne skupine se bodo namreč lahko bistveno bolj dvignile kot tiste v dejavnosti ZSV; določena ni bila niti še plačna lestvica, ki bi vsebovala preambulo, da je osnovna plača minimalna plača, je še dodal.

Sindikalni zaupniki odslej bolj zaščiteni

Po koncu skupščine je s predavanjem o vplivu osebnostnih prepričanj na obvladovanje stresa na delovnem mestu vajeti prevzel socialni pedagog dr. Simon Turk iz podjetja Zdravi individuum. V interaktivni predstavitvi se je dotaknil vprašanja, zakaj ljudje ob istem dogodku doživljamo različne obremenitve ali pa jih sploh ne doživljamo. Razlog za to naj bi bil v subjektivni oceni motečega dejavnika in lastnih sposobnostih za obvladanje stresa. Ljudje namreč ne reagiramo neposredno na stvarnost oziroma dogodke v svoji okolici, temveč na našo oceno pomena in pomembnosti dogodka za nas. Stres je torej zgolj sklop odzivov našega organizma na telesne in psihične obremenitve. Pri njegovem obvladovanju moramo biti zato pozorni, da pravočasno opazimo simptome dolgotrajnega stresa in zavestno odpravljamo njegove negativne posledice. Pri tem je navedel različne tehnike, še posebej je poudaril pomen zadostnega spanja, redne telesne aktivnosti in zdrave prehrane ter pozitivne psihologije: na delovnem mestu moramo sami sebe več vzpodbujati kot omejevati.

Temeljni cilji sindikata ostajajo še kako aktualni

Aleksander Jus je v poročilu o delu v preteklem mandatnem obdobju izpostavil predvsem dosežen dvig plačnih razredov v dejavnosti zdravstva in širitev kariernega razpona v socialnem varstvu, višje plačilo za delo v manj ugodnem delovnem času, novo določbo v kolektivni pogodbi dejavnosti zdravstva in socialnega varstva glede razporejanja delovnega časa med vikendi in prazniki ter nujnost sprejema zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot ključne usmeritve v prihodnjem mandatnem obdobju pa je napovedal prizadevanja za popravke plačnih nesorazmerij v plačni skupini zdravstvene nege, medicinskih sester, drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, zaposlenih v sociali in zaposlenih v skupini J, za katere si bo sindikat še posebej prizadeval pri pogajanjih o oblikovanju novega plačnega stebra v ZSV, za sprejem kadrovskih standardov in normativov in za izboljšanje delovnih pogojev, s čimer bi vendarle zaustavili beg kadra v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, za postopno ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, boj proti prekarnosti v dejavnosti ZSV, vzpostavitev vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe ter vključevanje mladih v sindikalne vrste.

Po odmoru je Gregor Pirjevec, vodja Centra za zaščito prijaviteljev pri Komisiji za preprečevanje korupcije, predstavil novosti na področju zaščite žvižgačev oz. sindikalnih zaupnikov, ki jih prinaša novela Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Glavne novosti zakona so pravna zaščita prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi: npr. če bi se delodajalec želel sindikalnemu zaupniku maščevati z odpovedjo pogodbe, temu zakon zagotavlja sodno in socialno varstvo. Poleg tega zakon podjetjem nalaga obvezno vzpostavitev ustreznih prijavnih poti v javnem in zasebnem sektorju: prijavitelj se tako lahko odloči za notranjo ali zunanjo prijavo kršitev veljavnih predpisov. V prvem primeru so prijavitelji osebe, ki jim zaposleni v podjetju zaupajo in jim zakon nalaga komunikacijo za odpravo kršitev in seznanjanje vodstva s postopkom. Če takih oseb v podjetju ni, pa lahko posamezniki kršitve prijavijo tudi direktno na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije. Zakon med drugim za kršitelje predvideva tudi denarne globe.

 

V zaključni delavnici Zinke Kosec, specialistke organizacijskega menedžmenta v Javnem zavodu Cene Štupar, so se sindikalni zaupniki in zaupnice seznanili še s tehnikami asertivnega komuniciranja; izražanja svojih mnenj, potreb in čustev na jasen in spoštljiv način, torej brez agresivnosti ali pasivnosti. Predavateljica je opozorila, da se moramo za doseganje teh ciljev v pogovoru s sogovornikom naučiti postavljati meje in jasno izražati svoja stališča, predvsem pa moramo prevzeti odgovornost za lastne občutke in dejanja. Praktični primeri iz delovnih okolij udeležencev seminarja so pokazali, da je prostora za pridobivanje novih znanj na tem področju še veliko, dober začetek bo zapomnjenje predstavljenih strategij asertivnega komuniciranja in njihovo čim bolj dosledno udejanjanje v praksi.

Seminar, ki se ga je tokrat udeležilo skoraj 70 zaupnic in zaupnikov z različnih koncev Slovenije, se je zaključil ob prijetnem druženju in z željo, da bi se v naslednjem letu ponovno srečali v tako širokem krogu.

Miha Poredoš

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi junijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!