S terena: Kako je novi koronavirus okužil svet dela

18. 11. 2020

Služba pravne pomoči ZSSS je zbrala nekaj glavnih informacij o tem, kaj se v času jesenske epidemije novega koronavirusa dogaja v svetu dela, kakšne stiske in težave pestijo delavke ter delavce, kaj vse skupaj pomeni in kako se na zaostrene razmere odzvati.

Koronakriza je nedvomno poslabšala odnose med delavstvom in delodajalci, pravijo naši strokovnjaki. Ti so bolj napeti kot prej, med zaposlenimi pa se je toleranca na kršitve zaradi vsesplošne negotovosti in strahu pred izgubo službe zvišala, saj so žal pripravljeni pogoltniti marsikaj. Standard delavskih pravic je torej padel.

Široka paleta kršitev in stisk

Kakšne so najočitnejše težave? Znani so nam primeri, ko so delavci med bolniško odsotnostjo prejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot posledico pomanjkanja dela zaradi izbruha novega koronavirusa. Precej problemov je tudi z neizplačanim regresom, saj se delodajalci sklicujejo na nelikvidnost, čeprav slab finančni položaj podjetja avtomatično še ne pomeni nelikvidnosti, ki bi delodajalcem omogočila izplačilo regresa do 1. novembra, kot je to izjemoma mogoče. Dogaja se tudi, da morajo zaposleni za čas čakanja na delo dejansko delati, pri tem pa seveda prejemajo zgolj 80-odstotno nadomestilo plače.
Prihaja do enostranskega odrejanja dopusta, problem je tudi neplačilo nadur oziroma nezabeleženi viški ur. Dopustov delodajalci sicer ne odrejajo več brez delavčeve vednosti ali soglasja, kot se je dogajalo spomladi, temveč določajo, da mora biti ves dopust porabljen do konca tekočega leta. To je formalno sicer ustrezno, vendar pri tem pozivajo delavce, da podajo soglasje o dopustu v času zaprtja javnega življenja, ko je jasno, da se delavci ne bodo uspeli sprostiti, da ni možnosti za oddih niti za druženje, da ne smejo niti v sosednjo občino in podobno. Pri tem delodajalci »prosijo« delavce za razumevanje in soglasje ali pa ga dosežejo s perfidnimi pritiski.

V zadnjem času na ZSSS sicer beležimo največ vprašanj staršev šoloobveznih otrok, ki so povezana s pravico do neprihoda na delo zaradi višje sile, in sicer zaradi pouka od doma oziroma zaradi zaprtja šol ter vrtcev. Pri tem velja omeniti, da je eden večjih trgovcev v državi svojim zaposlenim izdal navodilo, da koriščenje višje sile zaradi varstva otroka ni enostranska delavčeva odločitev, temveč presoja kadrovske službe. Tako bodo na primer delavci, ki imajo otroke, šolajoče do 5. razreda, zdaj delali v popoldanski izmeni. Pogosto se zapleta tudi z okužbami, ko morajo delavke in delavci posebej dokazovati, da so se okužili na delovnem mestu, saj jim v tem primeru pripada 100-odstotno nadomestilo plače, čemur se nekateri delodajalci želijo izogniti.

Sicer pa naši strokovnjaki opažajo tudi porast prošenj za kredite iz blagajne vzajemne pomoči in za druge oblike denarne pomoči. Skoraj vsakodnevno se pojavljajo tudi vprašanja o kriznem dodatku, ki v drugem valu epidemije, čeprav je položaj veliko slabši kot spomladi, ni predviden.

Služba pravne pomoči opaža tudi, da so delavke in delavci pogosteje pripravljeni sprejeti različne »ponudbe« delodajalcev, ki so očitno v njihovo škodo. Lahko gre za spremembe pogodb o zaposlitvi, kot je krajšanje delovnega časa, skrajšanje obdobja njihove veljavnosti, pa za »dogovorjene odpovedi«, kot je datiranje prejema odpovedi za mesec in več nazaj, s čimer se delavec odpove odpovednemu roku ter tudi sodnemu varstvu in včasih nevede, v primeru starejših delavcev, še varstvu pred odpovedjo ter pravici do nadomestila za brezposelnost.

Več poklicnih skupin na udaru

Pri katerih poklicnih skupinah pa so stiske in težave največje? Nekatere trgovke pripovedujejo, da so pritiski poslovodstva veliki, zato morajo prihajati na delovno mesto s temperaturo. Ogromno problemov in naporov je v zdravstvu in socialnemu skrbstvu, kjer prihaja do prerazporejanja, pomanjkanja kadra, medtem ko se zaposleni ženejo čez vse meje, saj pacientov, starostnikov, pa tudi svojih sodelavcev in sodelavk ne želijo pustiti na cedilu. Dejansko so, kot pravijo naši strokovnjaki, zaradi adrenalina v nekakšnem »bojnem stanju«.

Zaradi zaprtja dejavnosti prihaja do velikih težav v gostinstvu in turizmu, v zelo nehvaležnem položaju pa so gostinci, frizerji, kozmetiki in trgovine, ki zaradi uredbe ne smejo poslovati, zato tudi prejemajo 80-odstotno nadomestilo plače.

V kulturnih ustanovah, za katere velja kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti, bi morali zaposleni prejemati nadomestilo za čakanje na delo v višini 100 odstotkov povprečne plače zadnjih treh mesecev. Taka navodila so prejeli tudi od ministrstva, ki pa je pozneje mnenje spremenilo, rekoč da je zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZUIPP) nad obstoječo delovno zakonodajo in kolektivno pogodbo, kar pomeni izplačevanje 80-odstotnega nadomestila za čas čakanja na delo.

Treba je omeniti tudi, da je glede na aktualno ureditev o izostajanju z dela zaradi suma na okužbo z novim koronavirusom oziroma zaradi karantene, ki ni več regulirana z uradnimi odločbami, več nejasnosti kot prej. Nekateri delodajalci namreč niso sprejeli internega protokola o ravnanju v primeru okužbe, saj so se ravnali neposredno po navodilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Odkar NIJZ ni več tako odziven, je v omenjenih primerih iniciativa prepuščena delavcu. Tako se je zgodilo, da se je delodajalec izmikal priznanju okužbe na delovnem mestu, ampak je zaposlenim očital, da so oni virus prinesli v podjetje. Obenem prihaja tudi do nekaterih kršitev delavskih pravic, ko zaposleni ostajajo doma v samoizolaciji. Tako je bila delavcu odrejena karantena, ker pa ni prejel odločbe, je delodajalec zahteval koriščenje dopusta. Prepogosto pa se dogaja tudi, da delodajalec iz preventivnih razlogov delavcu odredi, naj ostane doma, ta pa za ta čas ne prejme 100-odstotnega nadomestila plače, kot bi ga sicer moral.

Migrantski delavci ostajajo izjemno ranljivi

Seveda pa pri razmišljanju o tem, kako je izbruh novega koronavirusa vplival na svet dela, ne moremo in ne smemo mimo stisk in težav migrantskih delavcev v Sloveniji. Pri delavcih z družinami iz bivših jugoslovanskih republik je bilo tako do letošnje jeseni mogoče opaziti veliko stisko, saj niso mogli do svojih bližnjih. Če pa so že šli, so morali ob vrnitvi nazaj v karanteno, pri tem pa so jim delodajalci grozili z opozorili pred odpovedjo ali celo z odpovedjo delovnega razmerja. Tako je poveden primer delavca iz Srbije, ki je odšel domov, ko je bila država na rumenem seznamu, ko pa je prišel nazaj v Slovenijo, pa je bila že na rdečem. Čeprav je bilo jasno, da mora v tem primeru dobiti 80-odstotno nadomestilo plače, mu je delodajalec za dneve, preživete v karanteni, pisal dopust.

Državljani tretjih držav z začasnim prebivališčem, katerih status v Sloveniji je večinoma odvisen od njihove zaposlitve, so v zelo slabem pogajalskem položaju, in sicer tako zaradi koronakrize kot tudi zaradi neobveščenosti ter pomanjkanja informacij o mogočih rešitvah za ohranitev svojega statusa. Nekateri so pripravljeni še bolj tvegati ter zavestno (ali pa tudi ne) sprejeti delo na črno v obdobju do zakonite zaposlitve oziroma do pridobitve t. i. pisne odobritve za spremembo delodajalca ali novega delovnega dovoljenja.

Ponekod je koronakriza zlorabljena tudi za prikrito šikaniranje in discipliniranje neubogljivih delavcev, pogosto na podlagi preteklih ali tekočih zamer. Takim zaposlenim pod pretvezo pomanjkanja dela zaradi novega koronavirusa povsem neupravičeno odrejajo čakanje na delo. Upad prihodkov pa v tovrstnih primerih posebej občutijo mednarodni vozniki, ki večinoma delajo za minimalno bruto plačo, medtem ko jim večji del dohodka predstavljajo dnevnice za tujino.

Koronakriza je tudi izgovor za pogosto neizplačevanje plačila delavcem za njihovo upravičeno odsotnost z dela ter drugih plačil, ki ne izvirajo neposredno iz opravljenih ur dela. Je tudi izgovor za neplačevanje višjih urnih postavk voznikom in napotenim delavcem, ki veljajo za opravljanje dela v drugih državah EU.

Eno je torej jasno: izbruh novega koronavirusa je ponekod že tako težke razmere, nepravilnosti in izkoriščanje v svetu dela samo še dodatno zaostril in zapletel, zato je v takih časih članstvo v sindikatu še toliko bolj pomembno. Izkušnje namreč kažejo, da je tudi take zaostrene razmere lažje reševati tam, kjer je vzpostavljen sindikat.

Zato, spoštovane delavke in delavci, ne odlašajte z včlanitvijo, prav tako pa ne spreglejte naše informacijske točke, namenjene novemu koronavirusu.

Sicer pa pazite nase in na svoje bližnje ter ostanite zdravi.