Finančno nasilje in hlapci, s. p.

20. 3. 2018

Slovenski delodajalci in slovenski politiki spet dokazujejo svojo veliko inovativnost – prvi z vnašanjem velikih finančnih sankcij v delovna razmerja in zlorabo elektronskega sistema eIzvršba, drugi pa s področnim uzakonjanjem novih oblik dela – tokrat začasnega in občasnega dela v kmetijstvu. To so novinarski konferenci v torek, 20. 3. 2018, izpostavili predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Delavske svetovalnice.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je uvodoma poudarila, da sindikate veselijo inovativni delodajalci, ki iščejo tržne niše, uvajajo nove zanimive in donosne produkte ter plačujejo zaposlene, a inovacije, ki so jih predstavili na konferenci z naslovom »Delavec kot dolgoročna finančna investicija delodajalca!?«, je treba obsoditi, saj delavcu v podrejenem odnosu jemljejo denar, s finančnimi sankcijami v pogodbah o zaposlitvi ali s fiktivnimi izvršbami.

Konkurenčne klavzule, plačilo dokumentacije, pogodbene kazni, e-izvršba…

Goran Lukić je predstavil zelo inovativne in donosne prakse delodajalcev, s katerimi se v Delavski svetovalnici vse bolj srečujejo ne glede na sektor, nacionalnost ali vrsto delavca. Pogodbe o zaposlitvi vsebujejo konkurenčne klavzule tudi za poklice, ki so za ta pravni koncept bil neobičajni, npr. 10 tisoč evrov zagrožene kršitve konkurenčne klavzule za železokrivca ali pa 15 tisoč za kuharja. To je povsem v nasprotju z določbami ZDR, ki zelo natančno določa ta institut, je poudaril.

Ob tem delavci migranti kljub drugačni zakonski ureditvi sami plačujejo za urejanje dokumentacije v Sloveniji, je dodal. Inovativni delodajalci si dovolijo v pogodbe celo vnašati pogodbene kazni z razdelanim cenikom za po njihovem različne kršitve (za delovna sredstva, orodje, delovne postopke, zamujanje,…), kar je tudi, v nasprotju z ZDR, ki v tovrstnih primerih kršitev obveznosti predvideva postopek dokazovanja odgovornosti. »Delodajalec s kalkulatorjem v rokah računa,« je finančno nasilje takšnih delodajalcev ubesedil Lukić. Izpostavil je še primer pogodbe, ki delavca obvezuje k zaposlitev za tri leta, v nasprotnem tvega dva tisoč evrov pogodbene kazni zaradi poslovne škode.

Vrhunec pa je fiktivna izvršba, ki v sistemu avtomatičnega postopka, delodajalcem omogoča, da od delavca iztisnejo tudi povsem neutemeljeno denarna sredstva. Delavec ima 8 dni časa za pritožbo, sicer gre postopek naprej, ob tem delavci zaradi delovnih obveznosti kot napoteni, terenski delavci ali prevozniki, ali pa zaradi organizacije življenja nemalokrat niti prevzamejo te pošte. Elektronski avtomatizirani sodni sistem e-izvršbe ne preverja resničnosti navedb upnika, torej ne preverja osnove, na kateri delodajalec od delavca terja denar. V sistem je vgrajena tudi fikcija vročitve sklepa o izvršbi, kar pomeni, da po dodatnih 15 dneh delavcu začnejo rubiti sredstva z njegovega računa. »Ta sistem je za nekatere delodajalce utečen«, je poudaril Lukić, kritičen do tega, da računalniški sistem predvideva le kataloške številke za različne verodostojne listine, tako npr. št 8 predvideva »listine po drugih zakonih«, kar je po njegovem lahko karkoli.

Seveda ima ljubljansko sodišče za celo Slovenijo vzpostavljen Centralni oddelek za verodostojno listino, ki šele v primeru pravočasnih pritožb in ob plačilu taks začne preverjati utemeljenost terjatev. Torej gre za verigo »plačilo dokumentacije-konkurenčna klavzula- pogodbene kazni-e-izvršba«, ki se ji delavec težko izogne. Podrejeni delavci se takemu vsiljevanju težko izognejo, saj so primorani preživeti, sanacija pa je odvisna od socialne mreže delavcev, tako kot je širjenje takega ravnanja odnosa odvisna od socialne mreže delodajalcev. Nekaj teh izvršb jim je uspelo zajeziti, vse bolj pogosta in goljufiva praksa pa zahteva hitro ukrepanje pristojnih, zlasti ministrstva za pravosodje, saj je treba presekati zlorabo sistema e-izvršbe za goljufiv interes (pred sedanjim sistemom je sodstvo preverjalo dokazila o dolgu). Običajno se taka posamična dejanja razvijejo v individualno prakso, ta v vzorec in nato v splošen vzorec. Seveda skušajo z izpostavljanjem takega ravnanja ozaveščati in aktivirati delavce in ne spodbujati širjenja očitnih zlorab sistema in oderuških izkoriščevalskih pogodb o zaposlitvi. Opozoril je še, da delavcu seveda ostane dolgotrajna, težavna in draga sodna pot, praksa pa kaže, da delodajalci hočejo zase čim manj fleksibilen trg dela, ki ga lahko »finančno izžemajo ves čas«.

Pred poslanci uzakonitev nove oblike dela

Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko pa se je strinjal, da novost iz predloga zakona o kmetijstvu res uvaja novo obliko dela – hlapci, s. p., kot je dejala predsednica ZSSS. Poslanci so že v četrtek dokončno glasovali o noveli zakona o kmetijstvu, ki mimo že urejenega sezonskega dela (ZDR predvideva sklenitev delovnega razmerja za določne čas) uvaja tudi začasno in občasno delo v kmetijstvu na podlagi pogodb civilnega prava. Gre za nenormalen, nesistemski poseg v trg dela, ki uvaja prekarizacijo dela v Sloveniji. Žal pristojno ministrstvo, ki spada v kvoto Socialnih demokratov, za razliko od ministrstva za infrastrukturo, ki je umaknilo uberizacijo dela v prevozništvu oseb, »ni zmoglo dovolj modrosti«, da bi to določilo umaknilo iz predloga. »Verjetno je vlada v tej ihti, da bi bila posamezna ministrstva čim bolj uspešna, pred volitvami začela pospešeno vlagati posamezne zakone. Očitno se je vlada odločila, da delovnih razmerij ne bo več urejala v zakonu o delovnih razmerjih, temveč s posameznimi področnimi zakoni,« je pojasnil.

Raje torej uvajajo pravni nered, je dodal Zorko, s pravno razpršenostjo, na katero je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora pa povečujejo pravno nevarnost delavcev.

Dodal je, da je ta zakonska rešitev v nasprotju s konvencijo številka 11 Mednarodne organizacije dela in da o tej nepotrebni zakonski rešitvi kljub drugačni ureditvi ni razpravljal ekonomsko-socialni svet; izgovor, da so se o rešitvi pogovarjali s sindikatom kmetov, pa je tako, kot da bi se pogovarjal z delodajalci v kmetijstvu, je dodal Zorko. ZSSS pričakuje, da ta zakon ne državnem zboru bo izglasovan, saj uvaja nesprejemljivo prekarizacijo, proti kateri je ZSSS nastopila večkrat od letošnjega januarja. ZSSS bo poimensko spremljala odločitve poslank in poslancev in objavila seznam tistih, ki so za prekarizacijo v kmetijstvu, je napovedal Zorko.

Jerkičeva je nadaljevala, da utegnemo po tem zgledu kmalu dočakati predloge obrtnikov, malih delodajalcev, celo velikih delodajalcev, kakršna je npr. Magna, da države zanje sprejeme posebne rešitve, saj po splošni ureditvi ne morejo zaposlovati.