Visoke temperature kot delavski problem: Intervju z meteorologinjo Tjašo Pogačar

17. 7. 2020

Junija letos so v ruski tundri v arktičnem krogu izmerili 38 stopinj Celzija, kar se ni zgodilo še nikoli prej. Pri nas je bil junij po občutkih hladnejši, a ne smemo se slepiti, da to pomeni, da se trend naraščanja temperatur ne nadaljuje, pravi meteorologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, s katedre za agrometeorologijo, biometeorologijo in klimatologijo.

Tjaša Pogačar je sodelavka evropskega projekta Vročinski ščit (Heat-Shield), ki v državah partnericah proučuje vpliv vročine na delavke in delavce. Želijo si zlasti več sodelovanja delodajalcev, pravi.

Ali vemo dovolj o tem, kaj je problem visokih temperatur v delovnem okolju? Kaj se je vam pokazalo med projektom?

Mogoče na prvo žogo rečemo, da vemo. Večkrat naletimo na tak odziv, češ kaj pa delate te raziskave, saj vsi vemo, da je poleti pač vroče. Ko pa ljudi sprašujemo malo bolj konkretno, vidimo, da se ne zavedajo, koliko se je še dodatno segrelo, koliko je vročine več. Ko pokažemo grafe, kako je vročinskih valov veliko več, kako so daljši, z višjimi temperaturami, so kar malo šokirani. Ko pa vmes pride kakšna ohladitev, pa rečejo, da to poletje ni vroče.

Ko govorite o vročinskih valovih, govorite o tem prostoru? V ruski tundri so recimo pred tedni izmerili kar 38 stopinj Celzija.

Da, načeloma se vsa Evropa nedvoumno segreva. Glede globalnih sprememb za nas ni dvoma, ali bodo. Te so. Vsi modeli gredo v isto smer. Dvom je mogoče malo le v tem, ali bo šlo za stopinjo ali dve, v vsakem primeru pa bo šlo še vedno navzgor.

Junij smo imeli malo hladnejši, bilo je veliko dežja. In potem kar mislimo, da ni segrevanja, hkrati pa smo imeli v arktičnem krogu v Rusiji take ekstreme, da so pokale cevi, permafrost se je talil, bili so nepredstavljivo visoko nad povprečjem.

Zamenjujemo vreme s podnebjem in podnebnimi spremembami?

Ja, če bi bila vročina vseskozi, bi nam bilo jasno. Seveda bodo še vmes ohladitve, ampak te so zdaj krajše. Včasih po 15. avgustu ni bilo več vročine, zdaj pa gredo vročinski valovi tudi v september. Vse skupaj se je premaknilo, a variabilnost med leti še ostaja.

To pomeni, da moramo drugače tudi živeti in delati. Kako?

Lani smo se malo več obračali na podjetja, jim ponujali nasvete. In velika večina nas je zelo hitro odpravila.

Se naši delodajalci ne zavedajo niti tega, da izgubljajo zaradi tega denar?

Zaenkrat je vročina videna kot problem delavcev; za te je vroče in bodo pač potrpeli tista dva tedna, ko je najbolj vroče. Ko smo preklicali okoli 60 podjetij, smo od kakih petih dobili tak odziv, da bi odgovorili na nekaj vprašanj. Drugi pa so rekli največkrat, da nimajo časa. Letos imamo sploh problem, ker se v podjetjih ukvarjajo v prvi vrsti s problemom korone.

So pa tudi taki, ki vedo, da bodo pridobili s tem, ko bodo poskrbeli, da bodo imeli delavci boljše razmere. Delavci bodo bolj produktivni. Z vsako stopinjo, ko se temperatura dvigne nad 25 stopinj, izgubljajo nekje dva odstotka pri produktivnosti. Tudi če so norme, so delavci bolj utrujeni in se to pozna na njihovem zdravju.

Gre za dolgoročnejšo vizijo. Ta se bo poznala tudi pri zdravju in zdravstvu, kajne?

Ja, dolgoročneje se bo. Pri nas to mogoče še ni tako zelo izraženo v obliki kroničnih bolezni, ampak mi smo izhajali iz raziskav v Aziji, recimo v Indiji, kjer je ves čas vroče. In tam je veliko kroničnih težav z ledvicami. Zaradi dehidriranosti, ki se prej ne opazi, zdravi pa se zelo težko.

Strokovnjaki torej svarite, da lahko pride do resnih težav?

Ponekod so res že take visoke temperature v proizvodnji tudi čez leto, recimo talilnice, vlivanje plastike …, poleti je problem še dodaten. A ko delaš pozimi, lahko greš domov na hladno. Poleti pa je tudi zunaj 30 stopinj. Ko smo delali z delavci, ki so v slabšem ekonomskem položaju, se je pokazalo, da ti tudi doma nimajo razmer, ki bi bile ugodne. V podstrešnem stanovanju brez klime se tudi čez noč, ko so noči tropske, ne ohladiš. In tako je problem regeneracija, še posebej, če to traja dalj časa. Tudi če si bil že prej do neke mere aklimatiziran in se telo prilagodi, ker delaš v tovarni, kjer je tudi sicer vroče, se telo preprosto ne regenerira.

Naša sogovornica Tjaša Pogačar prognoze letošnjega poletja ni želela dati. Te so dolgoročno zelo nehvaležne, v Sloveniji zaradi lege in raznolikosti terena še bolj. Trendi pa so jasni, vedno bolj vroče je in bo. Foto M. M.


Torej povezujete problem tudi s socialnim statusom človeka, ki si ne more privoščiti klime, ohladitve na bazenu …?

Ja. Če nimaš sredstev, si takoj boj rizičen. V enem od podjetij v okviru našega projekta recimo delodajalec delavcem ponuja karte za bazen. To je varianta.

Odločajo tisti s polnimi žepi o tistih, ki nimajo veliko.

To je problem tudi pri izbiri delovne obleke. Tam kjer varovalna oprema ni obvezna, po navadi delavci dobijo kakšno navadno kratko majico, kdaj tudi hlače. Pokazalo se je recimo, da veliko lahko naredimo že z izbiro materialov. Že za materiale, ki so prosto dostopni na trgu, recimo tekaške, kolesarske majice, ki dobro dihajo, so pri testu v laboratoriju ugotovili, da ti v njih ni toliko manj vroče, ampak za 45 odstotkov bolje odvajajo vlago, ker so temu namenjene.

Ampak to je nedvomno dražje od cenenih sintetičnih tkanin.

A bi se poznalo, če bi podjetje v to investiralo. Seveda se povsod ne da. Kjer so potrebne zaščitne obleke, se lahko rešuje na primer z mrežico pod pazduho, koleni …

So pa razvili že tudi posebne obleke, ki hladijo, denimo na Inštitutu Jožef Stefan.

To je pa potem že čisto druga raven. Take materiale, ki zelo intenzivno hladijo, razvija tudi Prevent Deloza. Obstajajo tudi brezrokavniki z ventilatorčkom, hladilnimi žepki, ali pa ki izsesavajo vlago. To je drugačen vložek za podjetje. V arabskih državah, kjer denar ni problem in je res vroče, to tudi kupijo za delavce, da ti sploh kaj delajo.

Kaj je še poleg obleke lahko v olajšanje delavcem ob vročini?

Odmori. Opozarjamo na to, da delodajalci še vedno mislijo, da zgubljajo s tem, da dajo delavcu odmor. Pokazalo se je, da je bila tam, kjer so uvedli redne odmore, recimo pet minut na uro nadzorovanega odmora, da takrat greš res v hladnejši prostor in piješ, produktivnost toliko bolj ohranjena kot pa, če so si delavci proti koncu delovnega časa sami jemali odmore, ker niso več zmogli, ali pa tudi ne, če si jih niso mogli. V kmetijstvu so recimo delali raziskavo na Cipru, kjer so proti poldnevu hodili delavci vedno več v senco. Če pa so imeli te petminutne odmore, je storilnost ostala višja.

Kako pa vidite ukrep deljenega delovnega časa, ki ga delodajalci dajejo kot možnost zlasti pisarniškim delavcem? Ti naj bi delali malo zjutraj in malo zvečer, ko ni tako vroče, hkrati pa se dvakrat peljali v službo in nazaj. Ali ima to smisel?

Zelo težko je reči na splošno. Nekomu to ustreza po načinu življenja, družinsko življenje pa je običajno s tem težko združljivo.

Eden naših predlogov je denimo, da se prestavi začetek dela na zgodnejšo uro in se, ko je še hladneje in si še spočit, opravi najprej težje naloge. Tako fizično kot mentalno.

Tudi v kmetijstvu je mogoče kakšne naloge prestaviti na zgodnje in pozne ure, so pa v gradbeništvu povedali, da je problem, ker se pogosto na delovišča vozijo zelo daleč. In bi morali vstati že sredi noči, ko je hkrati njihov čas za regeneracijo.

Je mogoče svetovati skrajšanje delovnega časa ali pa, kjer je to mogoče, delo od doma, če ima nekdo tam boljše pogoje?

Ja. Že tudi to, da se vozimo na soncu po cesti, recimo ko se popoldan eno uro vračamo iz službe, je lahko problem, ki ga klima v avtu ne reši vedno. Težave so podobne tudi v javnem transportu, vozila so pregreta.

Še nekaj nasvetov: spremljajmo vremensko napoved, da nas ne preseneti; delodajalci naj že pred poletjem pripravijo načrt o ukrepanju v vročini, ga finančno umestijo; pozorni bodimo na oblačila; pijmo dovolj tekočine, tudi že doma; prilagodimo urnik dela in težja opravila opravimo v hladnejših delih dneva; uvedimo hladne kotičke s senco, ventilatorji, čebri z mrzlo vodo, redne odmore; popazimo drug na drugega, si pomagajmo in nadzirajmo, ali ima naš partner težave.

Govoriva o vročini, vlagi, soncu, še o čem?

Tu zadeve lahko tudi mešamo. Ko koga vprašamo, kako se zaščiti, in pravi, da se namaže s kremo, je to v redu za zaščito pred soncem, nismo pa nič naredili proti vročini. Treba je biti tudi pozoren, da tisti, ki delajo na soncu, osvojijo to, da je treba imeti pokrivala, dolge rokave in spet paziti, da je to nekaj ohlapnega, da koža diha in da so zaščiteni tudi proti vročini.

Kmetje so pri nas še vedno zadržani do teh ukrepov, v stilu »saj smo vedno tako delali«, ali pa »kaj bodo rekli, če bomo sredi dneva šli počivat«.

Govorimo o stereotipih in navadah?

Tudi ni navada, da bi si na polju postavil kako senco, da se vsaj usedeš pod njo v odmoru.

Je mogoče kmete in zlasti delodajalce prepričati, da se jim ukrepi splačajo?

Po eni strani pozivamo, da gre za dobro podjetja in bodo morali ukrepati slej ko prej, če bodo hoteli ostati konkurenčni. To je tudi namen našega projekta, da naj ostane Evropa konkurenčna s tem, ko poskrbi za svoje delavce. Odprti smo za sodelovanje, glede na to, da projekt financira EU, smo na voljo zastonj, da pogledamo razmere, kje so kritične točke, in nudimo nasvet. Imamo tudi sodelavce za specifična področja: nudimo infografike z nasveti. Hkrati bi si v zaključni fazi projekta želeli več podjetij, ki bi se vključila v projekt. Od njih bi dobili informacije, dobre prakse. Tako smo recimo že dobili nazaj anketo iz Merkurja, kjer je problem največji v skladiščih.

Kaj pa delavci v teh podjetjih? Imate povratne informacije, kako ukrepe sprejemajo?

Veliko je še stereotipov. Vseeno pa povedo, da bi potrebovali ukrepe, saj jim je zaradi vročine težje delati.

Delavska enotnost

Ta pogovor je izšel v najnovejši, drugi julijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Obravnavate tudi ranljive skupine?

Seveda. To so tisti s srčno-žilnimi boleznimi, invalidi, nosečnice, starejši, ki jih je vedno več. In ker je tudi vedno bolj vroče, je to prav gotovo vse večji problem.

Hkrati pa opozarjamo, da je treba tudi veliko piti, nadomeščati elektrolite in jedi bolj soliti. Pri tem je treba paziti, da tega ne delamo vsepovprek, ampak če nam to zdravje omogoča.

Je treba na področju zakonodaje tudi kaj narediti? 

Ne pomaga, če samo zbrišeš pragove, treba je tudi v resnici ukrepati. Včasih je bilo za delo na prostem dovoljeno 45 stopinj, zdaj je samo številka sicer izbrisana, praksa pa …

Imeli smo že dva dogodka na temo vročine na delu, vabili smo tudi različne ravni, do najvišjih nismo niti prišli. Letos nismo organizirali takega dogodka zaradi razmer, bomo pa še kakšnega. Nas kot nestrokovnjake za varno delo je recimo presenetilo, da pogosto v delovnih okoljih niti ne pokličejo inšpekcije, saj menda imajo nek hladen prostor, kamor bi se načeloma lahko umaknil, pa se ne, ker je recimo predaleč ali premajhen. Se mi zdi, da je problem s tem prehitro odpravljen. Približno smo za predpise poskrbeli, ne pa tudi za tisto, kar je zares problem.

Nadzor je sicer v redu, najbolje pa je dvigniti zavest, kajne?

Želeli bi si, da bi se pokazale dobre prakse in bi tisti, ki so zadevo dobro rešili, dali idejo tistim, ki bi radi našli rešitve. Zato bomo tudi na naši spletni strani in YouTube kanalu dali primere iz tujine.


Lahko mogoče izpostavite kakšno slovensko podjetje? Kako ta ravnajo?

V projektu imamo podjetje Odelo, kjer so z leti uvedli precej ukrepov.

Spremljanje temperature notri in zunaj je skoraj nujno, ne moremo se samo zanašati na občutke. Zunaj je senčenje z drevesi prav gotovo ustrezen ukrep. Obstajajo tudi predpisi o zelenih površinah ob gradnji stavb. Zelena streha je recimo dobra izbira za hlajenje stavb. Največ težav imajo recimo tam, kjer imajo še notranje vire toplote, kot je recimo brizganje plastike.

Odelo ima recimo karte za bazen, zastonj vodo, jabolka. Vse take osnovne stvari, s katerimi se hladimo. Tega, da delodajalec pokaže dobro voljo, je vsak delavec vesel.

Kjer je recimo zelo vroče, se priporoča namestitev čebrov oziroma večjih posod z vodo, z ledom, kamor bi lahko potopil roke, kar te lahko zelo ohladi, saj imamo zapestja zelo občutljiva. Po tujini je to že uvedeno v hladnih kotičkih, pri nas še ne poznam primera.

Razvili ste tudi portal, s katerim lahko vsak vidi, kakšna je njegova toplotna obremenitev. Komu je namenjen?

Vsakomur, ki vanj napiše svoje značilnosti, od osebnih lastnosti, kakšno obleko mora nositi, kakšen je njegov fizični napor, in glede na to mu pride na elektronski naslov opozorilo, da lahko v naslednjih dneh pričakuje vročinsko obremenitev. Gre za spodbudo in opozorilo, da je treba malo bolj paziti.

Na tej strani se registriraš, naredili so jo naši partnerji v Italiji in je na voljo v šestih jezikih.

Načrtujemo promocijo infografik in te platforme preko kmetijskih svetovalcev, želimo si tudi več vključitve podjetij.

Se s tega področja zbirajo podatki? Ti so vendarle lahko podlaga tudi za sistemske spremembe.

Ta projekt poteka od leta 2016 in prej se v Evropi o tem ni kaj dosti delalo na to temo. Bile so kakšne zgibanke z nasveti, ni pa bilo nobenih raziskav. Mi smo zbrali že kar nekaj informacij o prisotnosti problema. Anketirali smo recimo tudi preko 200 kmetov.

Kaj dodati za konec?

Večina ukrepov, ki jih predlagamo, je enostavnih in se mogoče zdijo banalni, kot je recimo »več pijte in si oblecite drugačne majice«, ampak nekje je treba začeti. Če koga zanima, mu lahko predstavimo tudi nadaljnje ukrepe, recimo hladilne jopiče ali hladilne stene oziroma stebre s hladno vodo. Vedno so še kakšne rešitve, ki jih mogoče sedaj še ne poznamo, jih pa že uporabljajo drugje.

Treba je razmišljati tudi o drugačni gradnji, bolj zeleni okolici stavb. Najbolj pregrete so betonske površine, povsod, kjer je zelenje in voda, je bolje.

Problem vročine ne bo podcenjen. Sedanjost je vroča, prihodnost bo še bolj.

Tako je. 

Mojca Matoz

Primer dobre prakse

Poklicali smo namestnika predsednika Sindikata kovinske in elektroindustrije (Skei) preboldske družbe Odelo Dražena Paunoviča, da iz prve roke izvemo, kako delavke in delavci te industrije avtomobilskih luči občutijo ukrepe delodajalca ob visokih temperaturah. Družba Odelo je namreč partner evropskega projekta »Vročinski ščit«.

Kot potrdi naš sogovornik, je ukrepov več in so raznoliki. V času najinega pogovora vročinskih valov še ni bilo, tako da vsi ukrepi še niso bili v veljavi. So pa bili prejšnja leta zaposlenim omogočeni dodatni odmori, lahko so se umaknili v hladnejši prostor, brezplačno so dobili vodo, občasno tudi sladoled, na teden pa so lahko dvakrat izkoristili tudi karte za bližnja kopališča.

Sicer ima vsak zaposleni na voljo tri bombažne majice, prostori pa so v okviru zmožnosti tudi dodatno hlajeni. Pri vročinskih valovih je, kot izvemo, poleg vročine problem tudi vlaga. Eden od mogočih ukrepov iz preteklosti je tudi drugačna razporeditev delovnega časa, izmeno, ki je delala v najbolj vročem dopoldanskem času, so prestavili na nočni čas. Ali bo tako tudi letos, ni mogoče reči, saj je po koronakrizi marsikaj drugače, več pa je v firmi tudi starejših delavcev.

Na pošti veljajo posebni ukrepi

Po besedah Darje Jazbec Šinigoj, predsednice odbora za pošto Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, velja na Pošti Slovenije v času vročine več ukrepov za zaščito zdravja zaposlenih. Poleg tega, da so prostori skoraj vseh poštnih poslovalnic že klimatizirani, klime imajo tudi že vsa novejša vozila, je poskrbljeno tudi za to, da delavci dobijo vodo in možnost posebnih odmorov. Ti so petminutni na uro, ko naraste temperatura nad 33 stopinj Celzija, pa desetminutni. V tem času se delavcem priporoča, da spijejo vsaj dva decilitra vode in s tem poskrbijo za ustrezno dehidracijo. Delavci pa so tudi opozorjeni na znake vročinskega stresa in ukrepe za varovanje svojega zdravja in življenja. Še zlasti je to pomembno za tiste, ki spadajo v t. i. rizične skupine in imajo recimo katero od srčno-žičnih bolezni.

V družbi tudi redno spremljajo opozorila Agencije RS za okolje in glede na njene napovedi o vročinskih valovih tudi prilagajajo organizacijo dela, kjer se te obremenitve pričakujejo. Tako je poštam v teh regijah naročeno, da organizacijo dela prilagodijo; tam zaposleni začnejo delati bolj zgodaj zjutraj in delajo največ do 11. ure, delo pa nadaljujejo še tudi kasneje, po 17. uri. Prav tako lahko pismonoše na terenu prilagajajo svoje uniforme vremenskim razmeram in imajo na voljo oblačila tako za mraz kot za vroče dni.

Share