Iz Delavske enotnosti, št. 24, leto 2017: Pripravljajo se na stavko

29. 6. 2017

Predstavniki vlade s svojim načinom pogajanja o odpravi plačnih anomalij v javnem sektorju nedvoumno sporočajo, da se da v tej državi nekaj doseči le s stavkami in drugimi radikalnimi oblikami sindikalnega boja.

To je osrednja misel s skupne novinarske konference Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS), Sindikata carinikov Slovenije (SCS), Sindikata ministrstva za obrambo (SMO), Sindikata veterinarjev Slovenije (SVS), Sindikata vojske, obrambe in zaščite (SVOZ) in Sindikata pilotov ministrstva za obrambo (SPMO). Na njej so predstavniki omenjenih reprezentativnih sindikatov, ki zastopajo svoje člane v pogajanjih z vlado za sklenitev aneksa h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javnost seznanili, da so oblikovali skupni stavkovni odbor, ki ga vodi predsednik SDOS Frančišek Verk. O oblikovanju stavkovnega odbora in svojih zahtevah so že pred novinarsko konferenco obvestili predsednika vlade Mira Cerarja, ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja ter pristojna resorna ministrstva. Sedaj čakajo na njihov odgovor. Od teh odgovorov in poteka pogajanj bodo odvisne tudi nadaljnje aktivnosti skupnega stavkovnega odbora.

Po Verkovih besedah omenjeni sindikati zahtevajo za vse državne uslužbence pravično odpravo anomalij, ki so nastale potem, ko je vlada sklenila dogovora tako z obema policijskima sindikatoma (s Policijskim sindikatom Slovenije – PSS in s Sindikatom policistov Slovenije – SPS) kot s sindikatom zdravnikov Fides. Sindikati državotvornih organov (razen obeh policijskih sindikatov) in organov lokalne samouprave so se za oblikovanje skupnega stavkovnega odbora odločili, ker je vlada s podpisom obeh dogovorov dala jasen signal, da razume samo zakon močnejšega. Dodaten razlog za oblikovanje skupnega stavkovnega odbora pa je dejstvo, da so se pogajanja za sklenitev aneksa k že omenjeni kolektivni pogodbi znašla na mrtvi točki. Kot je dejal Verk, nadaljevanje takšnih pogajanj, kot so bila doslej, ni več mogoče.

Tudi izvršni sekretar za informiranje SMO Marjan Lah je dejal, da vlada očitno reagira samo na radikalne oblike sindikalnega boja, zato morajo po njih poseči tudi sindikati državotvornih organov, če želijo doseči povišanje plač.

Predsednik SCS Dušan Pečnik je dejal, da so sindikati državotvornih organov že pred časom opozorili, da bodo posegli po bolj radikalnih oblikah sindikalnega boja, če bodo pogajanja potekala tako, da ne bodo videli luči na koncu tunela. Po njegovih besedah je vlada sicer zagotovila za odpravo anomalij v plačnem sistemu v javnem sektorju več sredstev, kot je bilo lani dogovorjeno, vendar bi si jih moralo sedaj med seboj pošteno razdeliti 140 tisoč uslužbencev, ki so zaposleni v javnem sektorju. Dejansko pa je vlada že podpisala dogovor za dvig plač osem tisoč zdravnikom, za kar bo potrošila nesorazmerno velik del omenjenih sredstev. Podobno velja tudi za dogovor s policijskima sindikatoma. Kot je dejal Pečnik, plačni sistem v javnem sektorju takšnih parcialnih rešitev ne bi smel dopuščati in jih dejansko tudi ne dopušča.

Ana Jakopič, sekretarka SDOS, je poudarila, da bodo sindikati, ki so oblikovali skupni stavkovni odbor, vztrajali pri izpolnitvi dogovorov in zavez, ki jih je lani dala vlada. V prvi vrsti pa bodo vztrajali, naj se odpravijo anomalije plačnega sistema, ki jih najbolj občutijo tisti javni uslužbenci, ki so razvrščeni v skupini J. Državotvorni sindikati zahtevajo, da javne uslužbence iz skupine J razvrstijo od dva do štiri razrede višje. Ob tem je Jakopičeva poudarila, da v Sloveniji že tretje leto zapored dosegamo gospodarsko rast, zato je nesprejemljivo, da vlada še naprej vztraja pri pretiranem varčevanju v javnem sektorju.

Predsednica SVOZ Mileva Štukelj je opozorila, da vlada zavaja javnost in zamegljuje dejansko stanje. Po njenih besedah je na področju plač v javnem sektorju velika razlika med teorijo in prakso. Najbolj transparentno bi bilo, če bi bila minimalna plača osnovna plača za prvi plačilni razred, nato pa bi izračunali ustrezna razmerja do najvišjega.

V imenu pravosodnih policistov je spregovoril Kamil Fras iz mariborskih zaporov. Po njegovih besedah je delo v zaporih specifično, saj pravosodni policisti delajo 24 ur na dan 365 dni v letu s prestopniki. Za to prejemajo 670 evrov neto plače. Kot je dejal Fras, si zaslužijo boljše plačilo za svoje delo.

V imenu SVS je spregovorila Nataša Ajdič. Opozorila je na neprimeren odnos vlade do veterinarjev, saj je njihovo delo glede na primerljive poklice, denimo zdravnike, podcenjeno, ne glede na to, da imajo enako izobrazbo. Zdravniki so že sedaj razvrščeni štiri plačne razrede višje od veterinarjev. Če jih bodo v skladu s sklenjenim dogovorom z vlado jeseni razvrstili še za štiri razrede višje, bodo veterinarji za njimi zaostajali že za osem plačnih razredov.

Na koncu je Verk poudaril, da člani stavkovnega odbora zahtevajo spoštovanje dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja iz leta 2016, ki se nanaša na pooblaščene uradne osebe in vojake, ter dogovore med vlado in sindikati iz obdobja 2009-2010. Prav tako zahtevajo odpravo anomalij za plačno skupino J (razvrstitev za dva do štiri plačne razrede višje) ter ovrednotenje prepovedi in omejitev v normativnem delu kolektivne pogodbe za državno upravo.

T. K.

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!