Izpostavljamo in čestitamo: 30 let Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije

14. 2. 2020

Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) prav danes praznuje svoj trideseti rojstni dan. Zato delimo zapis, ki je nastal ob tem lepem jubileju, in sindikatu iskreno čestitamo.

Pred tridesetimi leti se je začela prenova sindikatov, s katero so se takrat sindikati organizirali neodvisno od političnih struj. Cilj prenove je bil, da se spoštuje svoboda in prostovoljnost posameznika, da se vključi v sindikat ter se vzpostavijo močni panožni sindikati, preko katerih bi delavci varovali in izboljšali svoj socialni položaj ter pravice iz dela. 

Iz zgodovine.


Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD Slovenije) se je 14. februarja 1990 sestal na skupščini, na kateri so sprejeli predlagano prenovo sindikata. S tem je SDGD Slovenije postal samostojna organizacija, s svojim statutom in programom dela. Sprejeta je bila odločitev o povezovanju v takratne SSS (Svobodne sindikate Slovenije). V skladu s sprejeto odločitvijo je tako SDGD Slovenije postal samostojen nosilec odločitev ter akcij v okviru sindikalnih organizacij v gradbenih dejavnostih pri zaščiti delavcev in članov sindikata in njihovega ekonomskega, gmotnega in socialnega položaja. Postal je partner in pogajalec v kolektivnih pogajanjih in zastopanju interesov delavcev na vseh ravneh organiziranosti.

Med delom.


Letos obeležujemo 30 let do začetka delovanja SDGD Slovenije. V teh letih se je nabralo veliko zgodb o sindikalnih akcijah in aktivnostih. Na vseh nivojih organiziranosti. V prvih letih smo se srečevali s spremembami celotne zakonodaje, saj je država urejala svojo zakonodajo. Potekale so aktivnosti za ohranitev pravic iz dela, zdravstvenega zavarovanja, pokojninsko-invalidskega zavarovanja, lastninjena družb; na novo so se formirali sveti delavcev. Zelo kmalu se je zgodilo precejšnje odpuščanje presežnih delavcev, zgodil se je prvi stečajni val. Vse to je vplivalo na sindikalno delo, treba se je bilo hitro odzivati, čim hitreje pomagati ljudem, obenem pa skrbeti, da ne bi zaradi težnje delodajalcev delavci zgubili vseh pravic. Veliko nam jih je uspelo ohraniti, tudi s splošnimi stavkami in protestnimi shodi.

Sprejete so bile tudi prve splošne kolektivne pogodbe ter precejšnje število panožnih kolektivnih pogodb, uveljavljati so se začele prve podjetniške kolektivne pogodbe. Na državni ravni smo sodelovali v sprejemanju socialnih sporazumov, s katerimi smo dogovorili temelje za pravice iz dela in z njimi pokazali, da tudi delavcem pripadajo pravice iz dela in so pomembni ravno toliko kot lastniki kapitala. Dogajala se je globalizacija, ki je prinesla nov vzorec obnašanja. Spremenila sta se pokojninski in zdravstveni sistem. Bili so časi gospodarske rasti in zaposlovanja ter čas svetovne krize, ko se je zgodil velik stečajni val in večina večjih gradbenih družb je končala v stečaju. Posledično se je spremenila tudi struktura gradbene panoge v državi, nastalo je več manjših družb.

V vseh teh letih delovanja smo se trudili krepiti socialni dialog. Skupaj s socialnimi partnerji smo dogovarjali spremembe na področjih pomembnih za delavce: pravice iz dela, varstvo in zdravje pri delu, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, socialno področje.Za delavce so najpomembnejše pravice iz dela, kjer so na prvem mestu zagotovo plače in ostali prejemki. Že sredi devetdesetih let je bila težnja na vsakih pogajanjih, da se ukinejo prejemki iz dela, kot so regres za prehrano, povračilo prevoza na delo, regres za letni dopust, zmanjšala naj bi se večina nadomestil plače. Te pravice nam je v vseh teh letih uspelo ohraniti in večino njih zapisati v zakon, ne samo v kolektivne pogodbe.

Na protestu.


Poleg skrbi za pravice delavcev smo v tem času delovali tudi na področju izobraževanja sindikalnih zaupnikov, na različne načine informirali člane, povezali smo se v mednarodne organizacije ter se družili na letnih in zimskih športnih igrah.

Veliko je bilo narejenega v teh tridesetih letih in veliko dela nas še čaka. Boj za pravice delavcev namreč nikoli ni končan in vedno prihajajo novi izzivi.

SDGD Slovenije so v tem času vodili predsedniki Franc Berginc, Mijo Popović, Marjan Weisseisen, Tanja Šuligoj, Dušan Zelenjak in Franc Niderl ter sekretarja Jernej Jeršan in Oskar Komac.
Sindikalni zaupniki so delovali v republiškem, izvršnem in nadzornem odboru. Delo sindikalnih zaupnikov v podjetjih oziroma družbah je najtežje. Zato vse pohvale in zahvale za opravljeno delo v teh tridesetih letih.

Člani sindikata so tisti zaradi katerih ima sindikat večjo akcijsko moč pri aktivnostih, ki jih izvaja. Čeprav se včasih zdi, da se pravice samo še manjšajo, temu ni vedno tako. Veliko pravic iz dela se je v zakonodaji obdržalo ravno zaradi ukrepanja sindikatov. Nekatere od njih se mnogim zdijo samoumevne, vendar nič ni podarjenega in samoumevnega. Prav je, da vemo, da so pravice izborjene in so ostale zapisane v zakonih zaradi tistih, ki so člani sindikata. Zaradi njih sindikat obstaja in lahko deluje.

Skupno vsem nam je zavedanje, da je naše delo poslanstvo. Da z zavzetostjo in pogumom naredimo vse za zaščito, ohranitev in pridobitev pravic delavcev ter izboljšanje pogojev za delo. Da krepimo medsebojne odnose med delavci in skrbimo, da se delavci zavedajo tega, da so temelj vsake uspešne gospodarske družbe. Da smo združeni močni in zmoremo več!

Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije

Zapis o tridesetletnici sindikata lahko najdete tudi na njegovi spletni strani.

Share