Kako je urejena javna raba slovenščine?

21. 10. 2019

Spletna rubrika ZSSS svetuje je namenjena odgovorom na najrazličnejša vprašanja, težave, stiske ipd., povezane s svetom dela. Svetujejo sodelavke in sodelavci pravne pomoči Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, sprašujete pa lahko tudi vi. Pišite nam (glej spodaj) in pomagali vam bomo.

Glede na problematiziranje zaposlovanja tujih delavcev s pomanjkljivim znanjem slovenščine v gostinskih obratih, pa tudi glede na dejstvo, da se pri nas pojavlja vedno več podjetij v lasti multinacionalnih korporacij, smo preverili pravno ureditev rabe slovenskega jezika.

Osnovna pravila rabe slovenščine ureja Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS). Ta se sicer večinoma ukvarja z delovanjem državnih organov in javne uprave, vendar določena pravila določa tudi za pravne osebe v zasebni lasti, njihovo poslovanje s strankami in njihovo notranje poslovanje.

Osnovno pravilo, ki ga določa ZJRS, vsem pravnim osebam zasebnega prava in fizičnim osebam, ki opravljajo registrirano dejavnost, nalaga, da morajo s strankami na območju Republike Slovenije poslovati v slovenščini. Kadar je poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik.

Kaj določa zakon?

V skladu z ZJRS je dolžnost delodajalca, da za posamezno delovno mesto v sistemizaciji določi treba zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine in da pri objavi prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, kot pogoj izrecno navede zahtevano stopnjo znanja slovenščine. Pri opravljanju gostinske dejavnosti gre nedvomno za dejavnost, kjer se bo jezikovna komunikacija s strankami opravljala večinoma v slovenskem jeziku, v določeni meri, odvisni od kraja in časa opravljanja dejavnosti, pa tudi v tujem jeziku. Delodajalec bo svoje poslovanje, ki mora potekati v slovenščini, lahko pa poleg tega poteka tudi v tujem jeziku, opravljal preko zaposlenih na določenih delovnih mestih. Za ta delovna mesta bo moral delodajalec predvideti določeno stopnjo znanja slovenščine in to tudi določiti kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. Pri tem pa zakon ne dopušča, da bi bila lahko stopnja znanja slovenščine ničelna, temveč mora biti takšna, da ustreza namenu ZJRS, ki je zagotoviti govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v Republiki Sloveniji. Zato mora biti pogoj za zasedbo takšnih delovnih mest znanje slovenščine na ravni, ki bo strankam zagotovila, da lahko v slovenščini izpolnijo namen, zaradi katerega so npr. gostinski lokal tudi obiskali. Stranka mora torej imeti možnost, da svoje poslovanje s ponudnikom izvede izključno z uporabo slovenščine, zato morajo imeti vsi zaposleni na delovnih mestih, s katerimi pride stranka v stik med zagotavljanjem storitve, znanje slovenščine na ravni, ki bo to tudi omogočila. Za primer kršitev navedenih obveznosti ZJRS predvideva globo v višini od 3000 do 40.000 evrov za pravno osebo in od 1200 do 4000 evrov za odgovorno osebo.

Pomembne podrobnosti

Zakon ureja tudi notranje poslovanje podjetij, ki svojo dejavnost opravljajo v Republiki Sloveniji. Vsi splošni akti pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, morajo biti v slovenščini. V slovenščini mora potekati tudi notranje poslovanje, ki se nanaša na urejanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja, na dajanje navodil in obveščanje delavcev ter na varstvo pri delu. Če gre za delovno razmerje s tujcem, ki opravlja sezonska dela, je pri tem dopustna souporaba tujega jezika. Poleg tega ZJRS določa, da delodajalci pri razpisih za zasedbo delovnih mest ne smejo od kandidatov zahtevati pisnih vlog samo v tujem jeziku. Ob tem je treba poudariti, da kljub temu, da mora notranje poslovanje družbe vedno potekati v slovenščini, ni nedopustno, da delodajalec kot pogoj za zasedbo nekega delovnega mesta določi znanje tujega jezika. Vendar pa mora kljub temu splošne akte, navodila in obveščanje delavcem izdajati v slovenskem jeziku. Zagotavljanje zakonitega delovanja podjetja je strošek delodajalca, zato bo moral za ta namen po potrebi priskrbeti tudi tolmače. Če delodajalec pri notranjem poslovanju ne zagotavlja predpisane rabe slovenščine, ZJRS prav tako predvideva globo v višini od 3000 do 40.000 evrov za pravno osebo in od 1200 do 4000 evrov za odgovorno osebo.

Matija Drmota, pravna pomoč ZSSS

Imate tudi vi kakšno vprašanje? Pišite nam na info@zsss.si in odgovorili vam bomo. Ne pozabite pa niti na naš časopis Delavska enotnost (uredništvo je dosegljivo na de@sindikat-zsss.si), ki vsakih 14 dni prinaša najboljše pravne nasvete in druge informacije o sindikalnem delu in boju. Naročite se in berite!

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!