Kako je diskriminacija na trgu dela videti v praksi?

15. 7. 2019

Naše sodelavce in sodelavke iz pravne službe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) smo za junijsko tematsko številko Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Diskriminacija na trgu dela prosili za komentar nekaterih hipotetičnih (a zato v praksi nič manj pogostih) primerov diskriminacije na trgu dela, predvsem v smislu, kako ravnati v določenem položaju in kam se obrniti.

Med drugim so nam v pravni službi povedali tudi, da na podlagi svojih izkušenj opažajo, kako primeri diskriminacije na trgu dela redkeje končajo na sodišču. Ker je tako ukrepanje za žrtve diskriminacije pogosto izjemno kompleksno, naporno in dolgotrajno, se te žal nemalokrat preprosto umaknejo iz tovrstnih delovnih razmerij ali iz delovnega okolja, v katerem prihaja do kršitev. Izpostavljamo nekaj situacij.

Na razgovoru za zaposlitev dobi iskalka zaposlitve vprašanje o načrtovanju družine, pri tem pa tvega, da bo zaradi »neprimernega« odgovora ostala brez možnosti za službo. Kaj naj v takem primeru stori?

Delodajalec ne sme postavljati vprašanj, ki bi lahko vodila v neenako obravnavo iskalk in iskalcev zaposlitve. Vsa vprašanja glede družinskega stanja, povezana na primer z nosečnostjo ali starševskim dopustom, oziroma manj ugodna obravnava delavk in delavcev v tem pogledu, se štejejo za diskriminacijo. Kandidatki na tako vprašanje ni treba odgovoriti, pa tudi če to stori, odgovor ne sme vplivati na sklenjeno delovno razmerje. Ob takem dogodku je mogoča tudi prijava na inšpektorat za delo in celo morebitna tožba, pri tem pa je treba upoštevati, da bodo zaradi zaupne narave razgovora za zaposlitev nastale težave pri dokazovanju.

Starejša oseba, ki išče zaposlitev, naleti na oglas za delo, v katerem odkrito favorizirajo mlajše, povrh tega pa še osebe točno določenega spola. Kako lahko ukrepa?

Tudi v tem primeru gre za neenako obravnavo kandidatov oziroma iskalcev zaposlitve, in sicer glede na osebni okoliščini spola in starosti. Delodajalec mora zagotavljati enako obravnavo delavk in delavcev v vseh fazah zaposlitve – pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tudi v tem primeru je mogoča prijava na inšpektorat za delo ali tožba zaradi diskriminacije. Dokazno breme, da ni bilo kršitve načela enake obravnave, je na strani delodajalca, kar pomeni, da v primeru spora kandidat za zaposlitev oziroma delavec navaja dejstva, ki so pripeljala do diskriminacije, delodajalec pa mora dokazati, da diskriminacije ni bilo.

V podjetju je v veljavi t. i. stimulacija za prisotnost, na podlagi katere tisti, ki niso pogosto bolniško odsotni, dobijo določen dodatek k plači. Kako razumeti tovrsten ukrep?

V tem primeru bi lahko šlo za posredno diskriminacijo, saj bi s takim ukrepom posredno diskriminirali na podlagi zdravstvenih razlogov oziroma zdravstvenega stanja, kar bi lahko pomenilo neenako obravnavo na podlagi (zdravstvenih) osebnih okoliščin. Čeprav prinaša za nekatere delavce višje dohodke, je tak ukrep sporen z delovnopravnega vidika ter z vidika varnosti in zdravja pri delu. Delavec, ki dodatka ni prejel, bi na sodišču lahko uveljavljal svoj zahtevek do višje plače, ki mu zaradi neenake obravnave ni bila izplačana.

V delovnem okolju je zaposleni zaradi svoje spolne usmerjenosti deležen neenake obravnave, šikaniranja ipd., kar drugi zaposleni tiho dopuščajo. Ne čisto vsi, eden od sodelavcev bi rad dogajanje ustavil, pa se boji, da bi sam postal žrtev povračilnih ukrepov. Kakšne možnosti ima na voljo za ukrepanje?

Diskriminirane osebe in osebe, ki pomagajo žrtvi diskriminacije, ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije. Inšpektorat za delo sprejema tudi anonimne prijave, vendar je dejstvo, da na zakonito ali nezakonito delodajalčevo ravnanje delavec nima vpliva, zato je priporočljivo, da se pred prijavo pripravi na morebitne povračilne ukrepe in zbira dokaze o kršitvah. To so lahko priče ali pa tudi zgolj zapisovanje dogajanja, kar pomaga pri beleženju morebitnih nadaljnjih nezakonitih delodajalčevih potez.

Agencijski delavec dobi v podjetju nižji regres kot njegov redno zaposleni sodelavec, čeprav ne bi smel. Sumi, da je to zato, ker ni neposredno zaposlen in ga podjetje na ta račun izigrava. Kako lahko ukrepa?

Agencijski delavec in delavec, zaposlen neposredno pri uporabniku, sta glede prejemkov iz delovnega razmerja izenačena. Agencijski delavci morajo prav tako imeti enake delavske in druge pravice kot redno zaposleni delavci pri uporabniku. Ob morebitnih razlikah pri izplačilih ima zato agencijski delavec neposredno v zakonu o delovnih razmerjih podlago za zahtevek na sodišču.

Sindikalni zaupnik začne v podjetju opozarjati na nepravilnosti, pa mu delodajalec zaradi drugih, izmišljenih in nerelevantnih razlogov začne groziti z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Kaj je mogoče storiti?

Sindikalni zaupnik je po zakonu posebej zaščiten in zanj velja določeno varstvo pred odpovedjo delovnega razmerja. V nekaterih podjetniških kolektivnih pogodbah je v primeru, da zaradi posameznikovega sindikalnega delovanja nastane diskriminacija, predvidena celo možnost stavke. Če pride do groženj z odpovedjo, svetujemo, da zaupnik v fazi zagovora pred odpovedjo zahteva prisotnost pravne pomoči, ki jo ZSSS zagotavlja članom in članicam sindikata. Že v postopku pred delodajalcem je namreč treba izpostaviti vse okoliščine, ki kažejo na nezakonito diskriminacijo.

V podjetju, v katerem ni veliko zaposlenih članov ali članic sindikata, se oseba včlani v sindikat in je nato takoj deležna različnih pritiskov ter nadlegovanja. Kako ukrepati?

Spet govorimo o nezakoniti diskriminaciji na podlagi članstva v sindikatu. Delodajalec članstva v sindikatu ne sme preprečiti, niti ne sme zato delavca ali delavke slabše obravnavati. Zaposleni ima na voljo formalno zahtevo za odpravo kršitev, kasneje pa še sodno varstvo, če kršitve niso odpravljene. Če mu je bila z nezakonitim ravnanjem delodajalca povzročena škoda, lahko pred sodiščem zahteva tudi plačilo odškodnine.

Pravna služba ZSSS

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!