Kakšne novosti prinaša sedmi protikoronski paket (PKP7)?

5. 1. 2021

Pretekli teden je bil sprejel že sedmi protikoronski paket (PKP7), katerega vrednost je ocenjena na približno 550 milijonov evrov. Strokovne službe ZSSS so pregledale sprejeti zakon in podajajo opis predvsem nekaterih novosti, ki jih prinaša zakon. 

Odpoved pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev

Delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine, delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga. Pogoja za starostno upokojitev sta:

• starost zavarovanca najmanj 65 let in dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe ali
• starost zavarovanca najmanj 60 let in dopolnjenih najmanj 40 let pokojninske dobe.

Odpovedni rok znaša 60 dni, odpravnina pa se izračuna po 108. ZDR-1, se pravi po kriterijih, ki veljajo npr. za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Določba je vnesena tako v ZDR-1, kot tudi v Zakon o javnih uslužbencih (ZJU).

Odpovedni rok znaša 60 dni, odpravnina pa se izračuna po 108. ZDR-1, se pravi po kriterijih, ki veljajo npr. za poslovni razlog. Določba je vnesena tako v ZDR-1, kot tudi v ZJU.

 

Možnost prenosa koriščenja letnega dopusta za 2019 in 2020 v leto 2021

Letni dopust iz leta 2019, ki ga zaposleni v skladu z ZDR-1 niso koristili do 31. decembra 2020 zaradi odsotnosti iz naslova bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, lahko izkoristijo do 28. februarja 2021. Zaposleni, ki zaradi posledic epidemije ali zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z njo, ni mogel izrabiti preostanka dopusta za leto 2020 v rokih, ki jih določa ZDR-1, lahko ta dopust izrabi do 31. decembra 2021.

Javni uslužbenci, zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki jim je bila zaradi nujnih delovnih potreb odrejena pisna prepoved izrabe letnega dopusta za leto 2019 do 30. junija 2020, lahko izrabijo letni dopust do 28. februarja 2021.

Začasno nadomestilo za brezposelne

Zaposlenim, ki jim je od 18. oktobra 2020 dalje prenehalo delovno razmerje zaradi poslovnega razloga ali poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi in ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev denarnega nadomestila po ZUTD, za čas razglašene epidemije pripada nadomestilo za brezposelnost. Višina nadomestila znaša 513,64 evrov na mesec in se uveljavlja s pisno vlogo na ZRSZ, ki mora biti oddana najkasneje v 30 dneh po preklicu epidemije.

Delo s skrajšanim delovnim časom

Možnost odrejanja dela s skrajšanim delovnim časom po ZIUOOPE je podaljšana do 30. junija 2021. Delodajalec mora pri uveljavljanju subvencij priložiti tudi izjavo, da je delavcem plačal plače in je v primeru lažne izjave dolžan prejeta sredstva vrniti. Delavcu za delo v skrajšanem delovnem času pripada običajno plačilo za delo za dejansko opravljene ure, za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa pa delavcu pripada nadomestilo za čas čakanja na delo v višini 80% od ustrezne osnove (povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti) in ne sme biti nižje od minimalne plače.

Varovalka minimalne plače pri nadomestilih

Po novem se določa, da nadomestila plače zaradi višje sile varstva otrok, ustavitve javnega prometa in karantene, ne smejo znašati manj kot znaša višina minimalne plače. Ureditev velja od 1. decembra 2020. Ta varovalka tudi nadalje velja za delavce, ki jim je  odrejeno čakanje na delo.

Izjava o plačanih davčnih obveznostih

Delodajalec, ki uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo, mora dodatno izjaviti, da ima poplačane obveznosti iz davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let. V primeru lažne izjave mora prejeta sredstva vrniti.

Krizni dodatek

Krizni dodatek pripada delavcu, ki je v decembru 2020 delal in njegova zadnja izplačana bruto plača ni presegla dvakratnika minimalne plače (do 1881,16 evrov bruto) in ni zaposlen pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna RS in občinskih proračunov ter v tujih diplomatskih predstavništvih, konzulatih, mednarodnih organizacijah, njenih predstavništvih, organih in agencijah EU v RS.

Krizni dodatek v višini 200 evrov se izplača pri izplačilu decembrske plače ter je oproščen plačila davkov in prispevkov. Dodatek se izplačuje sorazmerno s prisotnostjo na delu in pripada tudi za prazničen in dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Za primere, ko ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, velja, da ima delavec pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z (Zakonom o delovnih razmerjih) ZDR-1. Do kriznega dodatka za mesec december 2020 so torej upravičeni tudi delavci, ki so s skrajšanim delovnim časom delali zaradi invalidnosti, zaradi bolniškega staleža, krajšega od 40 ur na teden, ali zaradi koriščenja pravice do starševskega varstva v skladu z odločbo centra za socialno delo.

Dodatek za delo v rizičnih razmerah

Oseba, ki pri izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne službe na področju socialnega varstva opravlja delo prek zunanjega izvajalca in delavci v okviru javnih del, ki so pri svojem delo nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno preobremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, so upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Takšnemu zaposlenemu pripada dodatek v višini 65% urne postavke osnovne plače zaposlenega. Dodatek zaposlenim pripada za ure dela v takšnih pogojih. Obračun tega dodatka velja za obdobje od 19. oktobra 2020 do preklica razglasitve epidemije. Ta dodatek sicer ne vpliva na druge pravice in dodatke po drugih predpisih in kolektivnih pogodobah (npr. 11. točka prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) še naprej ostaja v veljavi in bodo javni uslužbenci upravičeni do dodatka za delo v rizičnih razmerah).

Karantena

Za napotovanje v karanteno na domu za osebo, ki je bila ali bi lahko bila izpostavljena okužbi, je pristojen NIJZ, za osebe, ki prihajajo iz tujine pa je pristojna policija. Potrdilo o odrejeni karanteni, ki ga izda NIJZ ali policija, mora biti posamezniku poslano v roku 72 ur. Potrdilo predstavlja dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova socialnega in zdravstvenega varstva. Karantena za visoko tvegane stike se lahko izvaja tudi brez napotitve NIJZ v skladu z njihovimi priporočili.

Oseba, ki je izvedela za visoko tvegan stik neposredno od okužene osebe ali preko aplikacije, lahko ostane v domači karanteni brez napotitve NIJZ. Ta oseba pridobi potrdilo o karanteni preko obrazca, ki ga odda na portalu eUprava. Če ga oseba ne more oddati sama, ga lahko v njegovem imenu odda njen delodajalec.

Prerazporejanje v zdravstvu

Izvajalec krizne namestitve ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko zaposlenega s pisnim sklepom razporedi k drugemu izvajalcu javne zdravstvene službe, socialnega varstva ali krizne namestitve v primerih povečanega obsega dela zaradi COVID-19. Prerazporejeni delavci imajo pravico do dodatka v višini 30% osnovne plače zaposlenega. Ukrep velja do 31. decembra 2021.

Dodatek za delo z obolelimi

Dodatek v višini 30% osnovne plače zaposlenega  za neposredno delo z obolelimi velja tudi za zaposlene, ki v sivih in rdečih conah pri izvajalcih socialno varstvenih programov neposredno delajo v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena (izvajalci socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov) … Do dodatka je upravičen tudi zaposleni v mreži javne zdravstvene službe, ki neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena, na oddelkih bolnišnic, kjer se obravnavajo pacienti s sumom na okužbo oziroma potrjeno okužbo s COVID-19, zaposleni pri izvajanju zdravstvene oskrbe na domu pacienta oziroma uporabnika, pri katerem je okužba s COVID-19 potrjena in zaposleni v rdečih conah pri zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, če izvaja neposredne storitve za uporabnike.

Okužba na delovnem mestu v zdravstvu

Delavcem pri delodajalcih v institucionalnem varstvu, izvajalcih krizne namestitve, izvajalcih socialno varstvenih programov, izvajalcih pomoči na domu in izvajalcih zdravstvene dejavnosti, pripada v primeru okužbe na delovnem mestu, nadomestilo od prvega dne odsotnosti višini 100% plače, ki bi jo prejel, če bi delal. Do tega nadomestila je delavec upravičen, če je mogoče z veliko verjetnostjo izkazati, da se je okužil na delovnem mestu kljub uporabi zaščitne opreme, kar potrdi delodajalec s pisno izjavo osebnemu zdravniku.

Dodatek za delavce v plačni skupini J

Javnim uslužbencem v plačni skupini J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki so v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni oziroma obremenjeni, pripada od 19. oktobra 2020 do preklica epidemije, dodatek v višini 30% urne postavke osnovne plače. Ta dodatek se ne všteva v osnovo za obračun nadomestila plače za čas odsotnosti z dela. Dodatek se ne izključuje z dodatkom za delo v rizičnih razmerah, ki ga določa Kolektivna pogodba za javni sektor. Dodatek se izključuje z dodatkom za neposredno delo z obolelimi. O upravičenosti do dodatka odloči delodajalec.

Začasno in občasno delo v kmetijstvu

Izvajalec lahko v letu 2021 opravlja začasno ali občasno delo v kmetijstvu neprekinjeno ali prekinjeno največ 150 dni.

Dohodnina

Posameznik, ki je zavezanec za plačilo dohodnine, lahko zahteva, da se v letu 2020 in 2021 do 1 odstotka dohodnine, odmerjene po zakonu ki ureja dohodnino, od dohodkov ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij.  V skladu z Zakonom o dohodnini znaša ta odstotek 0,5% in se povečuje za donacije v letu 2020 in 2021. Upravičenci do donacij so določeni s seznamom na podlagi posameznega sklepa o določitvi upravičencev do donacij Upravičenci so reprezentativni sindikati, nevladne organizacije ipd.

Dodatek za dijake in študente za neposredno delo s COVID-19 bolniki

Dijaki in študenti so upravičeni do 30-odstotnega dodatka urne postavke njihovega osnovnega plačila za neposredno delo s COVID-19 bolniki. Enako velja za dijake in študente, ki delo s COVID-19 bolniki opravljajo v okviru izobraževalnega procesa.

Enkratni solidarnosti dodatek za študente

Študenti s stalnim prebivališčem v RS prejmejo enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov (višina je enaka dodatku v prvem valu epidemije). Solidarnostni dodatek se bo izplačal študentom do 31. januarjem 2021.

Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence z najnižjimi pokojninami

Določa se izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence in za brezposelne invalide, ki prejemajo nadomestila s strani ZPIZ za prejemnike najnižjih pokojnin. Višina dodatka je odvisna od zneska pokojnine::

• Prejemniki pokojnin v znesku do 510,00 evrov bodo prejeli dodatek v višini 300,00 evrov.
• Prejemniki pokojnin v znesku od 510,01 evrov do 612,00 evrov bodo prejeli dodatek v višini 230,00 evrov.
• Prejemniki pokojnin v znesku od 612,01 evrov do 714,00 evrov bodo prejeli dodatek v višini 130,00 evrov.

Za določitev solidarnostnega dodatka se upošteva višina pokojnine za december 2020. Dodatek  se izplača najkasneje do 15. januarja 2021.

Enkratni solidarnostni dodatek za vse otroke do 18. leta starosti

Eden od staršev oz. rejnik prejme enkratni solidarnostni dodatek v višini 50 evrov za vsakega otroka do 18. let starosti s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki dejansko živi v Sloveniji. Izplačila bodo za starše oz. rejnike, prejemnike otroškega dodatka, izvedene po uradni poti (vloga ni potrebna) do 31. januarja 2021.

Izplačilo za tiste, ki otroškega dodatka ne prejemajo pa je potrebna oddaja vloge na Ministrstvo za delo, socialne zadeve in enake možnosti. Rok za oddajo vloge je 31. januar 2021.

Višji dodatek za nego otroka

Mesečni dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo se v času trajanja epidemije poveča za 100 evrov in bo izplačan mesečno. Poračun za oktober, november in december 2020 se izvede do 31. januarja 2021. Upravičenec do dodatka za nego otroka je eden izmed staršev oz. posvojiteljev otroka s stalnim prebivališčem v RS, ki dejansko živi v Sloveniji.

Višji dodatek za velike družine

Letni dodatek za velike družine se za čas do konca epidemije poveča za 100 evrov za družine s tremi otroki in 200 evrov za družine s štirimi otroki ali več. Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini, ki ima v koledarskem letu vsaj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar ne dalj kot do 26. leta starosti otroka.

Izplačilo za obstoječe upravičence se bo izvedlo do 31. januarja 2021 in naknadno za tiste, ki bodo pravico pridobili kasneje v času epidemije.

Enkratni solidarnostni dodatek ob rojstvu otroka

Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojenčka je eden izmed staršev oz. posvojiteljev otroka s stalnim prebivališčem v RS, rojenega od 1. januarja 2020 do enega leta po koncu epidemije. Višina enkratnega solidarnostnega dodatka znaša 500 evrov. Izplačilo za že rojene otroke se bo izvedlo do 31. marca 2021, za kasnejše upravičence pa najkasneje tri mesece po rojstvu otroka.

Solidarnostni dodatek za kmete

Uvaja se enkraten solidarnostni dodatek za osebe, ki niso prejele dodatka za upokojence, so stare 65 let in so nosilci oziroma člani kmetije. Dodatek znaša 150 evrov, pogoj pa je, da oseba v letu 2019 ni imela povprečno več kot 591,20 evrov obdavčljivega prihodka na mesec.

Odlog plačila kreditnih obveznosti

Odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe iz 56. člena ZIUOPDV banke lahko odobrijo za obdobje devetih mesecev namesto do 31. januarja 2021, kot je veljalo do sedaj. Vloge lahko delodajalci na banke vložijo do 26. februarja 2021.

Sobivanje enega izmed staršev v zdravstvenem zavodu

Plačilo sobivanja enega izmed staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do vključno 14 let, oziroma do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego in oskrbo, se razširja tudi na plačilo sobivanja enega izmed staršev v zdravstvenem zavodu zaradi oskrbe osebe s statusom invalida. Staršu pripada nadomestilo, ki gre v breme OZZ, v višini, kot velja za odsotnost zaradi nege družinskega člana. Za upravičenost do nadomestila se ne zahteva več mnenje osebnega zdravnika, ampak je dovolj potrdilo zdravstvenega zavoda o sobivanju.

Kritje fiksnih stroškov

Spreminjajo se zgornje meje povračila nekritih fiksnih stroškov za podjetja iz 109. člena ZIUOPDVE. Nove omejitve znašajo:

• 1000 evrov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
• 2000 evrov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
• 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju.

Nadomestilo stroškov podjetij na področju javnega prometa in infrastrukture

Obdobje, za katerega je mogoče zaprositi za nadomestila stroškov podjetja z namenom ohranitve delovnih mest, se razširja na obdobje do 31. marca 2021. Podjetja so upravičena do nadomestila stroškov v času prepovedi javnega prevoza. Podjetje mora podati izjavo o plačanih plačah in prispevkih. Ureja se pravica do povračila stroškov v železniškem potniškem prometu in šolskih ter občasnih prevozih.

Obveznost poslovodstva po ZFPPIPP (Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju)

Poslovodstvo ni dolžno vložiti predloga za začetek stečaja ali prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost posledica epidemije. Šteje se, da je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo določeno, da se opravljanje dejavnosti zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila dolgoročno plačilno nesposobna. Obveznost vložitve predloga vseeno velja, če ni izgledov, da bo družba položaj lahko odpravila. Ukrep velja do 31 marca 2021 in se lahko podaljša s sklepom vlade največ za šest mesecev.

Strokovne službe ZSSS