Sindikalistke in sindikalisti Dunajske memorandumske skupine enotni: Delavke in delavci ne smejo postati žrtve krize, ki je niso povzročili

13. 2. 2023

Najboljše orodje za izboriti si poštene plače so kolektivna pogajanja, so na svojem srečanju konec januarja, tokrat v Ljubljani, ugotavljali članice in člani Dunajske memorandumske skupine. V njej sodelujejo sindikati, ki v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, na Češkem, Slovaškem in na Madžarskem združujejo delavke in delavce kovinske, elektro in livarske industrije.

Gostitelj tokratnega srečanja je bil Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei), njegova predsednica Lidija Jerkič pa ga je vodila. Udeleženke in udeleženci so si zastavili zelo aktualne teme, povezane s trenutnimi razmerami v državah, regiji in panogi, posebno pozornost pa so namenili ekonomskim in socialnim težavam zaradi energetske krize. Poročali so tudi o političnih dogajanjih v svojih državah, stanju socialnega dialoga na različnih ravneh s poudarkom na zaposlovanju delavk in delavcev iz tretjih držav.

Industrija okreva

V Nemčiji bruto domači proizvod (BDP) po padcu leta 2020 spet raste, industrija okreva in projekcije za leto 2023 so dobre, pravijo v IG Metallu. Drastičnega padca proizvodnje ni, saj se je poraba plina makroekonomsko znižala, v povprečju proizvodnja stagnira, v predelovalni industriji pa se je indeks poslovne klime močno povečal. V letu 2022 so se plače nominalno sicer zvišale, a so se realno zaradi inflacije znižale za 5,7 odstotka. Sindikat je napovedal številne aktivnosti za ohranitev delovnih mest in povečanje svojega članstva.

V sosednji Avstriji inflacija narašča od leta 2021, zelo se je povečala zaradi vojne v Ukrajini in je leta 2022 bila 8,5-odstotna (poganjale so jo cene goriva, energije, hrane), letos naj bi padla na 6,5 odstotka. Kovinarska panoga je do konca preteklega leta doživela izjemen razcvet, zaslužek si je po pandemiji hitro opomogel.

Nova minimalna plača znaša v Avstriji 2236,16 evra, trenutna povprečna plača za delavce je okoli 3250 evrov, trenutna povprečna plača zaposlenih okoli 4950 evrov. Znatno so se povečale vajeniške plače in v prvem letu vajeništva znašajo tisoč evrov. Problem je v tej državi tudi pomanjkanje kvalificiranih delavk in delavcev, ponavljajo pa se tudi motnje v dobavnih verigah: pri materialu so najbolj pereči čipi, zato je tudi novih naročil vse manj. Ekstremni so tudi stroški energije. Zlasti v avtomobilski industriji so stalnica tudi spremembe, povezane s podnebnimi cilji in emisijami ogljikovega dioksida. Za subvencije podjetjem avstrijska država plača največji odstotek BDP v Evropski uniji. Na političnem področju pa se je ta država soočala tudi s korupcijskimi aferami.

Dialog šepa

Kot smo lahko med drugim izvedeli, je na Madžarskem precej tudi filipinskih delavcev, ki so marljivi, prožni in pripravljeni delati prek zakonskih okvirov, kar je potencialni vir trenj z domačimi delavkami in delavci. Vseh tujih delavk in delavcev je med zaposlenimi v tej državi okoli pet odstotkov, saj primanjkuje delovne sile. Ko jih sindikati nagovarjajo za včlanitev, sicer prisluhnejo, a članarine ne želijo plačevati. Problem Madžarske je zaradi omejitev, ki jih doživlja zaradi nespoštovanja pravne države Orbánove vlade, tudi dostop do evropskih programov, med njimi tudi izobraževalnih v tujini. Posledica tega pa je, da zasebniki ustanavljajo javne univerze, zato da študentke in študente ohranjajo doma. Vlada je zakon o delu pripravila sama, smo še slišali, sindikate pa skrbi tudi ustavljanje digitalizacije.

Na Češkem je zaradi političnih razmer pred volitvami energetska kriza v ozadju, cene energentov pa so visoke, država pomaga državljanom ter malim in srednjim podjetjem. Velika železarna že odpušča. Država elektriko celo izvaža, dobički teh podjetij so ogromni. Inflacija je visoka, 15-odstotna, brezposelnost med najnižjimi v EU, 2,7-odstotna, brez delavcev iz tretjih držav pa tudi tam ne gre. Obstaja nevarnost selitve proizvodnje drugam iz EU. Od prvega januarja letos znaša na Češkem minimalna plača 706 evrov, delodajalci pa so temu višjemu znesku nasprotovali. V povprečju so se plače zvišale za 6,1 odstotka, realno pa so nižje za deset. Sindikati se bojijo pokojninske reforme, saj naj bi zvišala upokojitveno starost. Na Češkem sicer deluje ekonomsko-socialni svet, a le kot svetovalno telo vlade, sindikalnih predlogov pa tam ne poslušajo.

Na Slovaškem so lani sprejeli novelo delavskega zakonika, ki med drugim prinaša tudi obveznost delodajalcev, da delavke in delavce ob zaposlitvi informirajo o možnosti sindikalnega organiziranja v podjetju. Spremenjena je tudi pokojninska zakonodaja, upokojitvena starost je dvignjena na 65 let, v zakonodaji imajo določeno tudi to, da otroci plačujejo za pokojnine svojih staršev. Pokojnine pa so nizke, najnižja je celo samo sto evrov. Minimalna plača se je povišala, sindikati so želeli zvišati tudi druge plače v kolektivni pogodbi dejavnosti, a jim ni uspelo, na podjetniški ravni je bilo to lažje. Razlike med panogami in podjetji so tako velike. Na cene energentov je na Slovaškem postavljena kapica. BDP je višji, a se to pri plačah delavk in delavcev ne pozna. Brezposelnost ne niha, v času pandemije je bil uveden skrajšan delovni čas. Problem pa je staranje delovne sile in njena prenizka kvalificiranost. Inflacija je okoli desetodstotna. Imajo pa v tej državi politično krizo, saj je vlada tehnična. Slovaški kovinarski sindikat si je za glavno nalogo postavil včlanjevanje. Članstvo imajo sicer stabilno, okoli 240 tisoč članov, a bi ga želeli povečati.

Reforme bodo

Slovensko gospodarstvo je majhno in precej povezano z nemškim, je v predstavitvi razmer v Sloveniji povedala Lidija Jerkič. Opisala je obuditev socialnega dialoga, dogajanje, povezano z dvigom minimalne plače in delodajalskimi vsakokratnimi strašenji z izgubo delovnih mest, ki so se izkazala za neutemeljena, težave s pomanjkanjem delovne sile in izkoriščanje tujih delavk in delavcev – teh je na podlagi izdanih delovnih dovoljenj vse več; problem slovenskega gospodarstva pa je po njenem še vedno v tem, da »iščejo roke in ne glav«.  Obetajo se številne reforme: v javnem sektorju plačnega sistema, trenutno je aktualna zdravstvena reforma, na vidiku je tudi reforma delovnega prava, pokojninskega in davčnega sistema, zaradi visokih dobičkov podjetij, od katerih pa delavstvo nima nič, pa bo potrebna tudi prenova zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, je napovedala. Uvedeni so bili tudi ukrepi zaradi energetske krize, pomoč je ciljana, dobijo jo tudi najbolj ranljivi. Govor je tudi o skrajševanju polnega delovnega časa.

Zahtevati je treba več

Kot je pokazala poznejša razprava, so sindikalne zahteve pogosto premalo ambiciozne. Gre za pravično razdelitev ustvarjenega, ki pa jo delodajalska stran spodkopava, smo še slišali. Težje je sindikatom doseči pravičnost tam, kjer v tej spregi sodeluje tudi politika. Dobički so namreč marsikje perverzno visoki, lastniki kapitala pa z denarjem na različne načine ravnajo tako, da zaobidejo vse, kar bi lahko pomenilo, da se jim ti znižajo. V Avstriji, kot smo slišali, ima odstotek prebivalstva v rokah 40 odstotkov premoženja. Tudi v Nemčiji so razlike med zaslužki enormne. Počasi je tega dovolj, so odločno povedali sindikalistke in sindikalisti, ki so ugotavljali, da so razmere povsod podobne, in vprašanje, ali je zdaj primeren trenutek za družbene spremembe, je bilo ob tem logično.

V zvezi z energetsko krizo in zelenim prehodom je zato memorandumska skupina pripravila resolucijo, ki jo je naslovila na posamezne vlade, EU in članice sindikalnega industrijskega evropskega združenja IndustriAll. V njej so med drugim opisali dejstvo, da številna gospodinjstva živijo v revščini, na to, da bodo to reševali v podjetjih, kjer se tudi soočajo s povečanimi stroški in grozijo z odpovedmi, pa ni računati. »Podjetja morajo delovati in ljudje morajo imeti službe, ki jih bodo dobro podpirale in ki bodo ohranjale potrošnjo prebivalstva na zahtevani ravni,« so zapisali ter od vlad in EU zahtevali ukrepanje. Ob tem so poudarili, da so zaposleni spet žrtev krize, ki je niso povzročili, kar je nesprejemljivo. V nevarnosti niso samo najbolj ranljivi, ampak tudi srednji razred, ki mu je standard zelo padel. Njihove zahteve so jasne: omejitev cen energentov in osnovnih potrebščin, ohranitev delovnih mest, učinkovita obdavčitev izrednih dobičkov (poloviti je treba tudi tiste, ki so skriti v davčnih oazah), reorganizacija trgovanja z emisijami in zaščita trajnostne industrije, podpora direktivi o ustreznih minimalnih plačah v EU in njena uvedba, zmanjšanje razlik med Vzhodom in Zahodom, sprejem smiselne industrijske politike, izvajanje zelenega dogovora, ohranitev konkurenčne industrije v EU. Glavna misel vseh zahtev pa je, da morajo biti ukrepi takšni, da ne bodo pustili za seboj nikogar, »ki dela in tako prispevava h gospodarski uspešnosti države, njeni blaginji in proračunu.«

Izmenjava izkušenj, pogledov in stališč na sindikalni ravni je vedno dobrodošla in članice dunajske memorandumske skupine to počnejo redno. Priložnost so izkoristili tudi za pridobivanje novega znanja in za dogovor o nadaljnjih skupnih aktivnostih.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi februarski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!