“Minister za delo lahko minimalno plačo dvigne tudi na veliko več kot 1025 evrov bruto”

13. 1. 2021

Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami (SKVNS) je bil v preteklem mesecu med tistimi, ki je najbolj ostro nasprotoval zamrznitvi zakona o minimalni plači. Objavljamo pogovor s predsednico SKVNS Majdo Marolt, ki je predsedstvu ZSSS predlagala zakonsko ureditev najnižje osnovne plače v višini minimalne plače. Pri številnih delavkah in delavcih je namreč problem, da so osnovne plače (od katerih se izračunajo dodatki) mnogo nižje od minimalne plače, zato so tudi dodatki k minimalni plači nižji. 

 

S prvim januarjem je po zakonu o minimalni plači predviden njen dvig za vsaj 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Višino dviga pa mora do konca meseca določiti minister za delo. Delodajalci in del politike so želeli to določilo zamrzniti. Kako to komentiraš? 

Rada bi opozorila na to, da je zakonsko določen dvig minimalne plače za najmanj 20 odstotkov in največ 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Kar pomeni, da se mora minimalna plača z sedanjih 940,58 evra dvigniti na najmanj 1025 evrov bruto. To je spodnja meja, lahko bi šli še više, tudi do 40 odstotkov nad življenjske stroške, kar bi pomenilo več kot 1200 evrov. V tem obsegu se torej giba povečanje s 1. januarjem, odloči pa minister za delo.  

Zadovoljni bomo z 20 odstotki, a na zamrznitev ne bomo pristali. Predsedstvo SKVNS je sprejelo soglasen sklep, da ostro nasprotujemo spremembi zakona o minimalni plači. Vsakršnemu neusklajevanju minimalne plače odločno nasprotujemo, saj preveč drvimo v revščino na ta način. 

Pa še na to bi rada posebej opozorila, da je bil izračun minimalnih življenjskih stroškov narejen pred leti, na osnovi cen iz leta 2015 in te so zdaj nedvomno višje. Tudi tega koraka, da bi naročili nove izračune, politika kljub večkratnim sindikalnim opozorilom ni zmogla. Zahtevamo, da se v čim krajšem času izdela ta izračun na realnih cenah, kar bo pokazalo realne življenjske stroške. Vsi vemo, da so se cene enormno povišale, predvsem cene hrane. In še: Zamrznitev za nas v našem sindikatu nikakor ne bi prišla v poštev, saj gre za dejavnosti, ki so ključnega pomena za funkcioniranje cele družbe.

Kaj to pomeni za zaposlene v dejavnosti komunale in varovanja? 

Delo je tako v dejavnosti zasebnega varovanja kot v komunalni dejavnosti izredno zahtevno in tvegano, delavci pa so v tem času še posebej zelo izpostavljeni tveganju okužbe z virusom. Če za primer omenimo zaposlene v pogrebni dejavnosti, v teh razmerah delajo bistveno več, saj se je umrljivost povečala. Njihovo delo je samo po sebi stresno, zdaj še posebno, ker imajo opravka z okuženimi. Imamo tudi primere takih okužb. Moje sožalje svojcem umrlih za covidom. 

“Naš delavec ima recimo 500 evrov osnovne plače in 20 odstotkov dodatka, kar pomeni sto evrov dodatka. Če pa bi ta dodatek dobil na minimalno plačo, bi bilo to skoraj 200 evrov. Zato z naše stani ta pobuda, da uzakonimo najnižjo osnovno plačo na minimalno plačo. Če smo že očistili minimalno plačo, gradimo še naprej sistem plač na tej osnovi in nadaljujmo v tej smeri. Če smo v družbi dosegli soglasje, da delavec ne more dobiti manj kot minimalno plačo za najbolj osnovno delo, potem se še dogovorimo, da bo to najnižja osnovna plača. Uredimo, da bo plačni sistem pošten, pregleden in enostaven.”  

Zaznavate primere okuženih na delovnem mestu? 

Da. Zaznati je, da se delodajalec boji odgovornosti, da ni zagotovil zadostne zaščite, primerne opreme. Moj pomislek gre bolj v tej smeri, da bi okuženim delavcem morali priznati stoodstotno nadomestilo za bolniško odsotnost. To bi bila spodbuda, da bi zagotovo ostali doma in ne bi širili virusa. To je v dobro vseh. Plače so nizke, vsak evro je pomemben, ostati doma je hudo, ker dobiš 80 odstotkov plače, poleg tega pa ni niti potnih stroškov, niti malice, dodatkov. Prej so ljudje ob prehladu, celo ob gripi zaradi tega hodili delat, a zdaj smo v drugačnih razmerah.  

Dobiva veliko delavk in delavcev v teh dejavnostih minimalno plačo? 

V komunalni dejavnosti problem ni tako velik, ker gre vendarle za zelo zahtevno in nevarno delo. Še posebej veliko je minimalne plače v dejavnosti zasebnega varovanja, kjer ima večina naših članov ne samo minimalno plačo, ampak osnovno plačo, ki je nižja od minimalne plače. In to pomeni doplačevanje do minimalne plače. To se nam zdi najbolj nedostojno. 

Sklep, ki ga je sprejel SKVNS na svoji decembrski seji predsedstva, kaže na odločenost, da nizkim plačilom naredite konec. Še več, predlagate, da se tudi v zakon o delovnih razmerjih vnese določilo, da najnižja osnovna plača po kolektivnih pogodbah postane minimalna plača. Kaj bi to pomenilo za delavke in delavce v vaših dejavnostih? 

Ni nujno, da za to odpremo zakon o delovnih razmerjih, podpiram pa pripravo zakona, ki bo to anomalijo odpravil. Naši delavci so namreč prikrajšani in pogosto slišijo od delodajalca: »še minimalne plače si nisi zaslužil«. Naš delavec ima recimo 500 evrov osnovne plače in 20 odstotkov dodatka, kar pomeni sto evrov dodatka. Če pa bi ta dodatek dobil na minimalno plačo, bi bilo to skoraj 200 evrov. Zato z naše stani ta pobuda, da uzakonimo najnižjo osnovno plačo na minimalno plačo. Če smo že očistili minimalno plačo, gradimo še naprej sistem plač na tej osnovi in nadaljujmo v tej smeri.  Če smo v družbi dosegli soglasje, da delavec ne more dobiti manj kot minimalno plačo za najbolj osnovno delo, potem se še dogovorimo, da bo to najnižja osnovna plača. Uredimo, da bo plačni sistem pošten, pregleden in enostaven.  

Predlagate torej poenoten plačni sistem? 

Seveda. Določimo najnižje osnove, vse drugo pa uredimo s kolektivnimi pogodbami. Da se dogovorijo, je odgovornost socialnih partnerjev. 

Dialog v zasebnem varovanju se zatika. Kaj se dogaja? 

V zasebnem varovanju smo leta 2016 sprejeli kolektivno pogodbo, s katero smo se socialni partnerji, to je zbornica za razvoj zasebnega varovanja in naš SKVNS, dogovorili, da bomo celovito uredili delovnopravni položaj zaposlenih. To smo posebej izpostavili. A od takrat vsako leto slišimo le izgovore, da je treba najprej videti, kakšna bo minimalna plača. Ko to povečamo, pa pogajanj ni, češ da ni sredstev. SKVNS je letos ponovno pozval tudi ministrstvo za notranje zadeve, s katerim smo že sodelovali pred letom 2016, ko je nastajala sedanja kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja. V novem letu želimo ponovno na pogajanja. 

Poleg tega smo spomladi letos ob izločitvi vseh dodatkov iz minimalne plače ob pregledu plačilnih list naših članov ugotovili, da se narobe izračunava dodatek za skupno delovno dobo v dejavnosti zasebnega varovanja, in podjetja, ki to kršijo, smo pozvali, da se ta nepravilnost odpravi. A smo dobili odgovor, da so pridobili mnenje, po katerem lahko ta dodatek uredijo na podjetniški ravni, če ni kolektivne pogodbe dejavnosti. To se sicer v obstoječi kolektivni pogodbi dejavnosti zasebnega varovanja ne ureja, je pa urejeno v zakonu o delovnih razmerjih in bi moral biti obračunan 0,5 odstotka. To nam je potrdil tudi inšpektorat za delo, preko katerega smo dobili takšno pojasnilo ministrstva za delo. Neprimerno je, da ima zbornica drugačno stališče tega istega ministrstva, da lahko ta dodatek določajo na podjetniški ravni.

Mi ta razhajanja v enem ministrstvu čutimo na terenu. V ozadju je prikrajšanje velikega števila delavcev. Kdo bo to zdaj popravil? S tožbami bi bilo lažje. A je vsak delavec odvisen od svojega delodajalca. Škodo delavcem dela tudi sindikalni pluralizem. V zvezi s kolektivno pogodbo za dejavnost zasebnega varovanja moram poudariti tudi to, da smo jo podpisali s stanovsko delodajalsko zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, potem pa sta se pridružila še gospodarska zbornica in združenje delodajalcev. Tudi njih smo pozvali k ureditvi razmer, a odziv je bil slab. 

“Moj pomislek gre bolj v tej smeri, da bi okuženim delavcem morali priznati stoodstotno nadomestilo za bolniško odsotnost. To bi bila spodbuda, da bi zagotovo ostali doma in ne bi širili virusa. To je v dobro vseh. Plače so nizke, vsak evro je pomemben, ostati doma je hudo, ker dobiš 80 odstotkov plače, poleg tega pa ni niti potnih stroškov, niti malice, dodatkov. Prej so ljudje ob prehladu, celo ob gripi zaradi tega hodili delat, a zdaj smo v drugačnih razmerah,” opozarja Majda Marolt.

 

Jabolko spora in vir nesoglasij je tudi dodatek za delo v nevarnih razmerah. Kaj na tem področju zahteva SKVNS? So vaše zahteve uslišane?  

Že v prejšnjem interventnem zakonu smo predlagali dodatek za vse zaposlene, ki delajo v tem času. To ni uspelo. Tako pri komunalni dejavnosti kot pri zasebnem varovanju smo pozvali k dogovoru na podjetniški ravni. V komunali so se ponekod dogovorili, drugje ni bilo nič, a bodo dodatke izplačevali. Od česa je to odvisno? Od posluha, razumevanja, vzpostavljenega socialnega partnerstva …  

S tem dodatkom, ki bi pripadal vsem in ne bi bil odvisen od dobre volje delodajalca, bi dali priznanje vsem, ki so na okopih, ki delajo v nevarnih razmerah v prvih vrstah. Spomladi so ta dodatek dobili vsi, zato tudi dobivamo veliko vprašanj na to temo. Škoda, da tega dodatka ni, družbe bi ga zmogle in plačale, če bi bil določen na državni ravni. Tudi poziva ZSSS k izplačevanju poslovne uspešnosti ob koncu leta, niso povsod sprejeli. Ponekod pa so ga in delavci so s božičnico ali večjo stimulacijo dobili priznanje, da so delali v času epidemije, ne glede na to, kako temu dodatku rečemo. 

Se ti zdi, da se zaposleni dovolj zavedajo, kaj mora biti obračunano pri njihovem plačilu za delo? Znajo brati plačilne liste? Se s tem v zvezi obračajo na SKVNS? Kaj poročajo? 

SKVNS je imel glede obračuna plač kar nekaj izobraževanj. Vsi bi se morali naučiti izračunati svojo plačo. Tako smo tudi prišli tudi do problema izplačevanja dodatkov pri nadurnem delu, in dokler vrhovno sodišče ni odločilo, reda ni bilo. Opozarjam pa, da so bile v nekaterih podjetjih te ure obračunane in izplačane tudi za nazaj. To niso veliki zneski in za posamezna podjetja niso veliko finančno breme, dejstvo pa je, da mora biti krivica odpravljena. Ponekod smo se recimo dogovorili, da bodo zadeve poračunane v več obrokih.  

Spet pa smo naleteli na nerazumevanje tam, kjer ga nismo pričakovali. To je pri računskem sodišču, ki je v nekaterih podjetjih pregledalo obračun plač in odločilo, da je ta pravilen, dejstvo pa je, da ni bil, in ni bila upoštevana sodba vrhovnega sodišča. SKVNS se bo odpravil na računsko sodišče in jih pozval, naj nam pomagajo uveljaviti sodbo vrhovnega sodišča. Ne gre za velike zneske, in pričakovati od delavcev, da se izpostavljajo zanje, ni sprejemljivo, krivica pa ostaja. To ni prav. Treba bi bilo vzpostaviti sistem, da bi sodba vrhovnega sodišča veljala za vse, ne pa le za toženega in obtoženega.    

Imamo podjetja, kjer dialog teče, kjer skupaj iščemo in tudi najdemo rešitve, ponekod pa posluha ni. In delavčeve pravice ne bi smele biti odvisne od tega, ali delavec delodajalca toži. 

M.M.

Share